Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Ustavili smo se na razstavi kiparke Metke Kavčič, ki poleg del v bronu prvič razstavlja dela iz plastike; predstavili pa smo tudi zadnjo pesniško zbirko Tonje Jelen.
Mnogi Mariborčani so se po sobotnem obsežnem požaru na Teznu spraševali, kakšen zrak smo dihali med požarom in ali je posledice čutiti tudi danes. A po podatkih uradnih ustanov požar, v katerem je do tal pogorelo montažno skladišče plastike, naj ne bi imel pretiranega škodljivega vpliva na kakovost zraka v Mariboru.
Naš planet se, po dveh letih pandemije novega koronavirusa, še bolj duši v odpadni plastiki. Medicinska oprema, narejena iz plastike, je sicer nujno potrebna, vendar njena uporaba močno obremenjuje okolje. Kaj storiti s covidnimi odpadki? Se zaščitne maske reciklirajo?
Maribor se ponaša z veliko javnimi skulpturami in plastikami. Ob hitenju po vsakodnevnih opravkih jih komajda opazimo, nanje pa postanemo pozornejši, ko jih načne zob časa. Takrat se šele začno prave težave, to je ugotavljanje lastništva objektov in zemljišča, na katerem stojijo. Pri tem ima pomembno vlogo njihova spomeniškovarstvena kategorizacija. Če niso označeni za dediščino ali spomenik, je njihovo vzdrževanje težko zagotoviti, če lastniki za to ne pokažejo zanimanja. Občina v sodelovanju s strokovnimi in umetniškimi ustanovami išče rešitve, ki naj bi jih še letos prinesel nov odlok. Pripravila Irena Kodrič Cizerl in Boštjan Feguš.
Tokrat predstavljamo projekt Fakultete za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu, v katerem sodelujejo tudi mariborski študentje. V projektu raziskujejo ali se ljudje zavedajo problemov okolja zaradi plastike in v kolikšni meri opuščajo uporabo plastičnih izdelkov.
V tokratni oddaji Mladi mladim smo govorili o nasvetih o prehrani, in o tem, kako poskrbeti za svoje telo z obiskom fitnesa pred začetkom poletja. Med drugim smo še preverili kako med počitnicami zaslužiti dodaten evro s študentskim delom. V rubriki EuranetPlus pa o problematiki plastike v okolju.
V sredini oddaji Mladi mladim smo gostili inovativnega kmeta 2021, Gregorja Slavca. Obiskala nas je tudi zmagovalna ekipa tutorjev Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, ki je zmagala na dnevih Slovenske informatike 2021. V Euranetu pa o projektu Tactus III, ki se je osredotočal na javno plastiko v Mariboru.
Mednarodni kiparski simpozij Forma viva (1967 – 1986) je v Mariboru zbral umetnike iz več držav, ki so ustvarili več javnih plastik iz betona. Skulpture še danes krasijo mesto. Najdemo jih denimo v mestnem parku, ohranjene ostanke pred Regionalnim RTV-centrom Maribor, zaradi projekta TACTUS III pa so kipi Forma viva dostopni tudi slepim in slabovidnim. Pripravila Sara Zmrzlak.
V zadnji oddaji Poslovni mikrofon v tej sezoni smo govorili o visokokakovostnih izdelkih iz odpadne plastike in časopisnega papirja, ki so jih za avtomobilsko, embalažno in gradbeno industrijo razvili v celjskem Razvojnem centru orodjarstva Slovenije. Ustavili smo se tudi v pesniškem podjetju AJM , saj so prejeli pomembno nemško nagrado za inovacije.
Pred tremi desetletji je tedanji predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan odkril njegov kip blaženega škofa Antona Martina Slomška na Slomškovem trgu v Mariboru. Kolegici, akademski kiparki Vlasti Zorko je pomagal pri nastajanju nedavno odkrite spomeniške plastike Josipa Primožiča Toša. Marjan Drev je študijsko delo kronal z doktoratom znanosti saj je želel poglobljeno spoznati nekatere zakonitosti s katerimi se srečuje pri svojem umetniškem ustvarjanju. Stane Kocutar ga je obiskal v njegovem ateljeju v Kaniži pri Šentilju v Slovenskih goricah.
V Radijski tribuni smo se posvetili problemu mikroplastike v naših vodah: koliko je je in kakšne so posledice za naravo in tako za živali kot tudi za človeka, in sicer z njenim vstopom v prehransko verigo. Osvetlili smo, kaj se zgodi z odpadno plastično embalažo, ki jo potrošniki pravilno ločujemo in odlagamo, kje so v tej verigi napake in luknje, skozi katere plastika vendarle pride tudi v potoke in reke in tako konča v morju, ter kaj lahko vsak od nas naredi za to, da bo plastike in mikroplastike v vodah manj. Pripravila Vesna Martinec.