»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
7 min • 09. 04. 2026
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
11 min • 02. 04. 2026
Na prvi pomladni dan leta 1926 se je v Ruški koči pri Arehu na Pohorju rodil ljudski godec in vsestranski ljudski kulturni ustvarjalec Hinko Sernc. Dom njegovega otroštva je bila je bila živahna planinska postojanka Ruška koča, zato se je že kot deček naučil igranja na harmoniko, kasneje, ko so starši kupili posest v Šmartnem na Pohorju pa je igral še pri tamburaših in pri znameniti Frajhajmski godbi.
11 min • 26. 03. 2026
Poezija ji je bila položena v zibko, a je bilo vse skupaj daleč od tega, da bi bila kot hči pesnika Janka Glazerja izbranka za družinsko literarno nasledstvo. Objavila je štiri pesniške zbirke z naslovi: Ujma, Branike, Jerebika in Kolobar. Za otroke je izdala pesniški zbirki z naslovoma Žigažaga in Gugalnice. Tako kot v pesmih njenega očeta je tudi v njenih delih zaživela podoba narave Pohorja.
12 min • 19. 03. 2026
Celjska škofija je minuli torek, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega, začela postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika. Gre za katoliškega duhovnika, ki je 10. marca 1943 prostovoljno - namesto sojetnika - stopil pred strelski vod nemških okupacijskih sil v Mariboru.
11 min • 12. 03. 2026
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
7 min • 05. 03. 2026
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
8 min • 26. 02. 2026
Literat in politik Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je konec lanskega leta v slovensko zavest vrnil z odmevnim, sicer prvim od dveh načrtovanih romanov pisatelja Toneta Partljiča. V tem tednu pa je novi lesk dočakala tudi spominska plošča na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 14 v Mariboru, kjer je Voranc 18. februarja 1950 umrl. Spominsko obeležje je bilo po desetletjih potrebno prenove, zato so v krogu Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva na pobudo predsednik sekcija prof. dr. Elka Borka in denarno podporo posameznikov opravili pomembno delo.
11 min • 19. 02. 2026
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
10 min • 12. 02. 2026
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
14 min • 05. 02. 2026
Na današnji dan v predzadnjem letu prve svetovne vojne je Brežice in okoliške kraje prizadel močan potres, ki so ga čutili tudi prebivalci celotne današnje Slovenije. Da pa solidarnost s prizadetimi kljub vojni in hudi zimi z obilico snega ni zatajili smo izvedeli v tokratni rubriki.
8 min • 29. 01. 2026
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
7 min • 22. 01. 2026
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
7 min • 15. 01. 2026
Jutri bo minilo 90 let od rojstva skladatelja, dirigenta in učitelja Toneta Neuvirta. Kot desetletni fant se je pridružil godbi, ki jo je vodil njegov oče in kasneje sam prevzel vodenje. Predstavili smo njegovo glasbeno pot in vas povabili na jutrišnji spominski koncert.
10 min • 08. 01. 2026
V rubriki Poglej in povej bomo spomnili, da so v vseh s Slovenci poseljenih deželah znane tudi tako imenovane novoletne pesmi. Kakšna sporočila prinašajo bomo izvedeli skozi novoletno pesem iz vasi Trebče med krajema Padriče in Opčine pri Trstu.
6 min • 01. 01. 2026
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
8 min • 18. 12. 2025
9. decembra 1885 v Trbižu rojeni fotograf Josip Pelikan Pelikan je v Celje prispel iz Idrije in nadaljeval delo v ateljeju fotografskega mojstra Lenza. Ni bil le portretni fotograf, ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celja in njegovega širšega zaledja. Fotohiša Pelikan je danes muzejski prostor, ki sodi pod okrilje Muzeja novejše zgodovine Celje. Foto: Josip Pelikan pri terenskem snemanju okoli leta 1960. Hrani Muzej novejše zgodovine Celje.
9 min • 11. 12. 2025
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
5 min • 04. 12. 2025
Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
8 min • 27. 11. 2025
Se spomnite Lakotnika, Zvitorepca, Trdonje in drugih likov, ki jih je ustvaril sloviti animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster?
6 min • 20. 11. 2025