V Živalski sredi odkrivamo zanimive in koristne stvari iz sveta, ki ga želimo razumeti in ga moramo spoštovati. Ko imamo žival, govorimo o odgovornem lastništvu, ki v najlepšem primeru postane lep čustven odnos. Zato je toliko pomembneje, da se naša svetova razumeta.
Obiskali smo miroljubno posestvo Židanikovih v Čagoni v občini Cerkvenjak. Začelo se je pravzaprav nenačrtovano, z odločitvijo za selitev iz Maribora na podeželje in za samooskrbno življenje, potem pa se je zgodilo, da so vzeli k sebi jagenjčka. Medtem je zrasel v prijaznega ovna, Židanikovi pa zadovoljno živijo s svinjami, kokošmi, racami, purani in okrasnimi golobi, občasno tudi s srnami in ježi, ki si pri njih zdravijo rane po poškodbah. Irena Kodrič Cizerl se je pogovarjala z Nastjo Židanik (foto: osebni arhiv N. Židanik)
Z veterinarjem Tilnom Mlakarjem s Ptuja smo opozorili na dokumentacijo, ki jo morajo imeti živalski ljubljenčki na potovanju po državah EU in tudi zunaj šengenskih mej, in na pasti, ki jih prinaša poletje, vključno s toplotnim udarom, ki ga lahko doživijo živali v zaprtih avtomobilih. Sogovornik Irene Kodrič Cizerl je letos že obravnaval nekaj takih primerov, tudi smrtnega.
Tokrat bomo predstavili Grajske tačke, novoustanovljeno društvo za zavržene in prostoživeče živali na Ptuju, v katerem pa delujejo prostovoljci z dolgoletnimi izkušnjami. Društvo se ukvarja predvsem z mačjo problematiko in si prizadeva za tri novosti: za ustanovitev azila na Ptujskem, za popis prostoživečih kolonij in za čipiranje mačk. Vse troje bo težko uresničljivo, ni pa odveč razmislek, ki ga narekujejo potrebe. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V reportažo smo ujeli vtise s sobotnega, prvega spomladanskega pohoda za zavržene živali, ki ga je pripravilo mariborsko Društvo proti mučenju živali. Slišali boste zgodbe lastnikov o tem, kako jim psi pomagajo pri odraščanju in vzgoji otrok in pri skrbi za zdravje, potrdili pa so tudi, da dobijo veliko v zameno in da jim ni težko potrpeti in se potruditi, ko je njihov živalski življenjski sopotnik v letih in mu že nagaja zdravje. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V Živalski sredi smo se pogovarjali s tremi resnimi rekreativnimi športniki, ki svoje športno življenje živijo tesno s pasjimi prijatelji. Ultramaratonec in knjižničar Robert Kereži se na tek odpravi s šnavcerjem Lumpijem, osebni trener Goran Lorencin z vipetoma, Rafijem in Nirom, Nives Brauner pa s prisrčno mešanko.
V Živalski sredi tokrat o ušesih in sluhu pri živalih, še posebej pri mačkah in psih. Zanimalo nas je zdravljenje bolezni in poškodb, nega in slab vpliv pirotehničnega hrupa, ki se nam obeta pred in med prazniki. Poskušajmo se vživeti in razumeti strah in nelagodje psov, ki slišijo približno 4-krat boljše kot ljudje, mačke pa baje še bolje.
Po podatku s 5. novembra je v centralnem registru zavedenih 232.824 psov. Trenutno jih ima status nevarnega 2.183, to pomeni, da so ugriznili vsaj enkrat in je bil njihov ugriz prijavljen. Po prvem ugrizu mora lastnik poskrbeti za dodatno fizično varstvo z dovolj visoko ograjo, povodcem in nagobčnikom, po drugem pa mora pes v prevzgojo. Položaj ni enostaven, predvsem zato, ker gre obenem za prevzgojo lastnika psa. Poldrugo leto pri nas delujejo trije prevzgojitelji, v Kamniku in Krškem, v Ljubljani pa Alenka Klemenčič Holynski, s podizvajalcem v Mariboru. O tem zakaj je ugriz psa za lastnika osebni poraz in kakšen stres je za lastnika pes, ki terorizira, bo v prispevku pojasnila Ireni Kodrič Cizerl.
V tokratni Živalski sredi boste slišali skorajda romantično pripoved o posvojitvi upokojenega policijskega psa, enajstletnega belgijskega ovčarja Billy-ja. V Mariboru zdaj pri Jazbečevih uživa zaslužena pasja nebesa na zemlji. Podrobnosti o vzgoji, delu in upokojitvi policijskih psov pa je razložil višji policist Boris Rodi, ki dela v tandemu z nemško ptičarko Frid. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V današnji Živalski sredi smo predstavili živalsko kraljestvo v Vintarovcih v občini Destrnik, ki ga je ustvaril Sandi Horvat na domačiji svoje babice in v katerem živijo različne vrste ptic in kar nekaj živalskih družin. Ko bo čas zrel bodo Horvatovi tudi za širšo javnost pripravili vodenja, po predhodnem dogovoru, kar je do neke mere in v posebnih okoliščinah na voljo že zdaj. Tukaj lahko slišite ozadje nastanka in cilje parka, med njimi sta tudi informiranje in ozaveščanje. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V Živalski sredi tokrat o tujerodnih invazivnih živalskih vrstah, ki s svojim širjenjem jemljejo prostor avtohtonim vrstam, povzročajo bolezni ali delajo gospodarsko škodo. Najbolje je delovati preventivno, njihovo omejevanje je namreč včasih zgolj delno učinkovito in drago. Na nekatere smo se v obupu že navadili, kot na primer na španskega lazarja in težko bi našli bolj osovraženo tujerodno invazivno živalsko vrsto, čeprav moramo ohraniti spoštovanje tudi do njih – k nam so namreč zašle po človekovi krivdi.
V Živalski sredi je na vprašanja odgovarjala veterinarka Natalija Hercog Gerbec, ki je sproti razložila še pomen dlake za živali, njeno nego v vročih dneh in težave s kožo, ki se lahko pojavijo, tudi zaradi alergij.
V Živalski sredi smo v nizu Znani Mariborčani in njihove živali govorili z glasbenikom Boštjanom Čukurjem. Ob svetovnem dnevu zapuščenih in brezdomnih živali je spomnil na odgovorno lastništvo in predstavil svojo živalsko družino – psa Spira in Tončija ter mačka Ota in Ištvana. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Z veterinarjem Gašperjem Trojnerjem smo govorili o amputaciji pri živalih. Do nje prihaja tako zaradi bolezni kot zaradi poškodb, najpogosteje košnje in prometnih nesreč. Medtem ko lastniki ob amputaciji pri mačkah nimajo pretiranih pomislekov, pa pomeni zanje amputacija uda pri psih pravo travmatsko doživetje.
V tokratni Živalski sredi smo na primeru mariborskega azila za živali ugotavljali, kaj lahko v praksi prinese sprememba zakonodaje o zaščiti živali, ki bo prepovedala evtanazijo zdravih živali. Oddajo Je pripravila Irena Kodrič Cizerl s pomočjo Jernejke Drolec.
V Živalski sredi smo govorili o drugi plati druženja z živalmi, o alergijah nanje oziroma na njihove izločke. Najpogostejše so alergije na mačke in perutnino. Kako jih prepoznamo in kaj lahko storimo, je povedala Natalija Edelbaher z Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor. Oddajo je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Danes je dan za Živalsko sredo. V njej gostimo Bilbi in Brodolomca, Majo Pihler in Gregorja Stermeckega, ki bosta pripovedovala o svoji psički Eli. Katera njuna pesem ji je najljubša in kako bodo s pomočjo te pesmi oziroma videospota zanjo pomagali živalim v mariborskem Zavetišču za živali, boste slišali v pogovoru z Ireno Kodrič Cizerl.
V Živalski sredi smo se oglasili na Domačiji Koki v občini Lenart, kjer je zaradi ljubezni, predvsem pa spoštovanja do rejnih živali, Ksenija Vesenjak Kutlačič zanje ustvarila prostor, v katerem lahko živijo kar se da v skladu s svojo naravo. Posebej dobro pozna prašiče, živali, s katerimi se poredko pozitivno poistovetimo, četudi rade dajo in sprejemajo prijaznost. Rubriko je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Tokrat smo z Vladimiro Erjavec z Veterinarske fakultete v Ljubljani govorili o brahicefaličnem sindromu. Ta zelo otežuje življenje pasmam s prekratkimi gobci, ki smo jih ustvarili s selekcijo značilnosti. Predvsem psi težko dihajo in se hladijo, med spanjem smrčijo, hudi simptomi pa lahko privedejo celo do smrti. Na omenjeni fakulteti z operativnimi posegi sicer lajšajo življenje živalim, vendar to ne omaje nuje o etičnem razmisleku tako vzrediteljev kot lastnikov psov. Oddajo je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V oddaji smo s predsednico Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije Barbaro Zakšek predstavili čudoviti svet metuljev. V Sloveniji jih poznamo kar 3.600 vrst, od tega je zgolj 180 vrst dnevnih. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.