Iskanje
6 min • 05. 02. 2026
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena.
Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena.
Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
5 min • 09. 04. 2026
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
6 min • 02. 04. 2026
Danes predstavljamo roman Brine Svit ADIOS BUENOS AIRES. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga in je hvalnica življenju in tangu, čeprav je ena njenih osrednjih tem predvsem minevanje, staranje in, kot pravi naslov, poslavljanje. Brina Svit se po nekaj letih odsotnosti odloči, da gre še enkrat – zadnjič – v Buenos Aires, prizorišče romana Coco Dias ali Zlata vrata, in napiše neke vrste nadaljevanje. Le da tokrat prvoosebna pripovedovalka ni Valerie Nolo, njena romaneskna različica, ampak pisateljica sama, ki se sprašuje, zakaj se je morala še enkrat vrniti v Buenos Aires. Avtorica odhaja na milonge, kot bi odhajala v gledališče, je hkrati gledalka in plesalka, opazuje, kaj se dogaja, si zapisuje … V njen zadnji tango z Buenos Airesom je vpletenih toliko nežnosti, modrosti in prizanesljivosti, da Adios iz naslova skoraj gotovo ne pomeni dokončnega slovesa.
8 min • 26. 03. 2026
Zbirka Mavrični pajčolan prinaša niz liričnih besedil, ki se tematsko in motivno naslanjajo na naravo, minevanje časa, na ljubezen in notranjo refleksijo. Izšla je pri založbi Kulturni center Maribor in je sestavljena iz več ciklov oziroma samostojnih pesmi, ki delujejo kot drobni utrinki občutij in razpoloženj, pogosto zasidranih v podobah morja, neba in letnih časov. V ospredju knjige je izrazito intimna poetika. Pesmi raziskujejo odnose – tako ljubezenske kot družinske – ter prehajanje med prisotnostjo in odsotnostjo, bližino in izgubo. Naravni motivi niso zgolj kulisa, temveč nosilci čustvenih stanj: valovanje morja odraža notranje nemire, jesenski prizori pa občutke melanholije in minljivosti. Pogosta je tudi motivika spomina, ki se pojavlja kot prostor, kjer se preteklost in sedanjost stapljata v enotno izkušnjo. Zbirka Mavrični pajčolan je primerna za bralce, ki iščejo umirjeno, refleksivno poezijo, in za ljubitelje naravne in čustvene lirike. Manj bo nagovorila tiste, ki pričakujejo izrazitejšo formalno eksperimentacijo ali tematsko radikalnost.
7 min • 19. 03. 2026
Ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan pogledate v telefon? Kolikokrat posežete po njem, še preden sploh pomislite, zakaj? In kolikokrat vas prav zaslon odvrne od pogovora, misli ali trenutka, ki bi ga sicer zares doživeli? Danes predstavljamo knjigo PRIVOŠČITE SI ODKLOP, avtorja Richarda Simona – iskren in praktičen vodnik za vse, ki želijo znova prevzeti nadzor nad svojim časom, pozornostjo in življenjem. V knjigi Privoščite si odklop avtor Richard Simon raziskuje naš odnos do tehnologije in razkriva, zakaj je digitalni svet tako zasvojljiv. Kot strokovnjak za spletno strategijo in oče dveh otrok ponuja iskren, razumljiv in predvsem praktičen pogled na to, kako ponovno vzpostaviti zdrav odnos do naprav, ki nas obkrožajo. Knjiga ponuja jasen program digitalnega razstrupljanja, ki bralca korak za korakom vodi od uvodne analize in priprav do obdobja brez telefona – nato pa tudi do premišljene ponovne uporabe naprave, tokrat z več zavedanja in z jasnimi mejami. Privoščite si odklop in poziv, da zapustimo digitalni svet. Je povabilo, da tehnologijo začnemo uporabljati zavestno – in si ponovno izborimo prostor za zbranost, odnose, ustvarjalnost in preproste trenutke, ki jih zasloni pogosto neopazno ukradejo. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
7 min • 12. 03. 2026
