Iskanje
Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, kar se je nanašalo na težave pri branju. Kljub temu ljudje z disleksijo, ki so danes odrasli, v času šolanja pogosto niso bili ustrezno obravnavani in, čeprav imajo povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnostmi, zaradi specifičnih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti. Kako z disleksijo živijo odrasli ljudje, kaj je zanje značilno in kako se znajdejo na trgu dela, smo se pogovarjali s specialnim pedagogom dr. Markom Kalanom iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Ljubljana.
Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, kar se je nanašalo na težave pri branju. Kljub temu ljudje z disleksijo, ki so danes odrasli, v času šolanja pogosto niso bili ustrezno obravnavani in, čeprav imajo povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnostmi, zaradi specifičnih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti. Kako z disleksijo živijo odrasli ljudje, kaj je zanje značilno in kako se znajdejo na trgu dela, smo se pogovarjali s specialnim pedagogom dr. Markom Kalanom iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Ljubljana.
Ocene o tem, koliko je med nami oseb z disleksijo, se razlikujejo in se gibljejo med 5 in 10 %, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave, mnogi med njimi pa so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo.
27 min • 24. 02. 2026
Pravnik prof dr. Šime Ivajko je ob jubileju, 50 obletnici podpisa listine o ustanovitvi Univerze v Mariboru zadnji iz skupine akademikov, tedanjih visokošolskih učiteljev, ki so 18. septembra 1975 pridali svoj podpis k v ustanovni dokument. Ob tem velja spomniti – in ne pozabiti – da je bila druga slovenska univerza omenjena v razvojnem načrtu za obdobje 1970-1975, pod katerim je podpis tedanjega predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča, politika , ki je prehiteval čas in v razvojni koncept vnesel najpomembnejše poudarke , ki so še danes v marsičem nepresežen zgled vizije slovenske države. Treba pa je dodati, da je zgodovina visokega šolstva še starejša, septembra 1859 je lavantinski škof Anton Martin Slomšek v Mariboru ustanovil bogoslovno učiteljišče, drugi zgodovinski korak je bil povezan z ustanovitvijo učiteljišča leta 1863. Kako je prof. dr. Šime Ivanjko tedaj 35 letni direktor Višje Pravne šole, danes 85 letni upokojeni profesor pravne fakultete sploh postal član kroga ljudi z zgodovinsko vizijo …
29 min • 18. 09. 2025
Cirilu Ambrožu iz kraja Vičanci pri Veliki Nedelji prvega septembra letos ni bilo treba v šolo. Je sveže upokojeni, a še vedno aktivni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru, kjer je lani med drugim poučeval tudi enega samega dimnikarja. Zorni kot njegovega pogleda življenje, delo, šolstvo, preteklost in prihodnost je zanimiv in mu velja prisluhniti. V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« pokrajino med Dravo in Muro.
41 min • 11. 09. 2025
4. september je spominski dan mesta Maribor posvečen dogodku leta 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek končal projekt prestavitve škofijskega sedeža iz Šent Andraža v Labotski dolini na Koroškem v Maribor. Spomnili smo na to dejanje in pa na dejstvo, da sta dva velika rojaka rojstnega letnika 1800 nekaj časa skupaj gulila šolske klopi.
28 min • 04. 09. 2025
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik dr. Ivan Žolger (1867-1925) iz Slovenske Bistrice. Pred prvo svetovno vpojno se je razvil v enega vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto. Za nas še pomembnejše pa je njegovo širši javnosti skoraj povsem neznano in v učbenikih zgodovine spregledano prizadevaje v času mirovne konference v Parizu leta 1919. Takrat je Rim po posredovanju Dunaja zahteval plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. Kakšna je bila vloga dr. Ivana Žolgerja in zakaj je v tistem času zelo pomemben kasnejši zunanji minister Republike Francije André Tardieu (1876 -1945)? O tem smo se pogovarjal z zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom, predstojnikom oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in znanstvenim svetnikom ZRC SAZU Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Foto: prof. dr. Andrej Rahten, avtor: S.K.
40 min • 27. 08. 2025
