Iskanje
29 min • 18. 09. 2025
29 min • 18. 09. 2025
Pravnik prof dr. Šime Ivajko je ob jubileju, 50 obletnici podpisa listine o ustanovitvi Univerze v Mariboru zadnji iz skupine akademikov, tedanjih visokošolskih učiteljev, ki so 18. septembra 1975 pridali svoj podpis k v ustanovni dokument. Ob tem velja spomniti – in ne pozabiti – da je bila druga slovenska univerza omenjena v razvojnem načrtu za obdobje 1970-1975, pod katerim je podpis tedanjega predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča, politika , ki je prehiteval čas in v razvojni koncept vnesel najpomembnejše poudarke , ki so še danes v marsičem nepresežen zgled vizije slovenske države. Treba pa je dodati, da je zgodovina visokega šolstva še starejša, septembra 1859 je lavantinski škof Anton Martin Slomšek v Mariboru ustanovil bogoslovno učiteljišče, drugi zgodovinski korak je bil povezan z ustanovitvijo učiteljišča leta 1863.
Kako je prof. dr. Šime Ivanjko tedaj 35 letni direktor Višje Pravne šole, danes 85 letni upokojeni profesor pravne fakultete sploh postal član kroga ljudi z zgodovinsko vizijo …
Pravnik prof dr. Šime Ivajko je ob jubileju, 50 obletnici podpisa listine o ustanovitvi Univerze v Mariboru zadnji iz skupine akademikov, tedanjih visokošolskih učiteljev, ki so 18. septembra 1975 pridali svoj podpis k v ustanovni dokument. Ob tem velja spomniti – in ne pozabiti – da je bila druga slovenska univerza omenjena v razvojnem načrtu za obdobje 1970-1975, pod katerim je podpis tedanjega predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča, politika , ki je prehiteval čas in v razvojni koncept vnesel najpomembnejše poudarke , ki so še danes v marsičem nepresežen zgled vizije slovenske države. Treba pa je dodati, da je zgodovina visokega šolstva še starejša, septembra 1859 je lavantinski škof Anton Martin Slomšek v Mariboru ustanovil bogoslovno učiteljišče, drugi zgodovinski korak je bil povezan z ustanovitvijo učiteljišča leta 1863.
Kako je prof. dr. Šime Ivanjko tedaj 35 letni direktor Višje Pravne šole, danes 85 letni upokojeni profesor pravne fakultete sploh postal član kroga ljudi z zgodovinsko vizijo …
Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, kar se je nanašalo na težave pri branju. Kljub temu ljudje z disleksijo, ki so danes odrasli, v času šolanja pogosto niso bili ustrezno obravnavani in, čeprav imajo povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnostmi, zaradi specifičnih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti. Kako z disleksijo živijo odrasli ljudje, kaj je zanje značilno in kako se znajdejo na trgu dela, smo se pogovarjali s specialnim pedagogom dr. Markom Kalanom iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Ljubljana.
38 min • 24. 02. 2026
Ocene o tem, koliko je med nami oseb z disleksijo, se razlikujejo in se gibljejo med 5 in 10 %, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave, mnogi med njimi pa so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo.
27 min • 24. 02. 2026
Cirilu Ambrožu iz kraja Vičanci pri Veliki Nedelji prvega septembra letos ni bilo treba v šolo. Je sveže upokojeni, a še vedno aktivni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru, kjer je lani med drugim poučeval tudi enega samega dimnikarja. Zorni kot njegovega pogleda življenje, delo, šolstvo, preteklost in prihodnost je zanimiv in mu velja prisluhniti. V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« pokrajino med Dravo in Muro.
41 min • 11. 09. 2025
4. september je spominski dan mesta Maribor posvečen dogodku leta 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek končal projekt prestavitve škofijskega sedeža iz Šent Andraža v Labotski dolini na Koroškem v Maribor. Spomnili smo na to dejanje in pa na dejstvo, da sta dva velika rojaka rojstnega letnika 1800 nekaj časa skupaj gulila šolske klopi.
28 min • 04. 09. 2025
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik dr. Ivan Žolger (1867-1925) iz Slovenske Bistrice. Pred prvo svetovno vpojno se je razvil v enega vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto. Za nas še pomembnejše pa je njegovo širši javnosti skoraj povsem neznano in v učbenikih zgodovine spregledano prizadevaje v času mirovne konference v Parizu leta 1919. Takrat je Rim po posredovanju Dunaja zahteval plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. Kakšna je bila vloga dr. Ivana Žolgerja in zakaj je v tistem času zelo pomemben kasnejši zunanji minister Republike Francije André Tardieu (1876 -1945)? O tem smo se pogovarjal z zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom, predstojnikom oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in znanstvenim svetnikom ZRC SAZU Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Foto: prof. dr. Andrej Rahten, avtor: S.K.
40 min • 27. 08. 2025
