Iskanje
V Mestnem gledališču Ptuj so v četrtek praznovali 30. obletnico ponovne profesionalizacije. Franci Mlakar, Samo M. Strelec in Rene Maurin so nekoč vodili to hišo, danes jo v že četrtem mandatu Peter Srpčič, vsi štirje pa so nasledniki gledališke kontinuitete vsaj od sredine 18. stoletja. Nedavni jubilej je namreč zaznamovalo nedavno arhivsko odkritje na Dunaju, po katerem naj bi bilo to gledališče najstarejše še delujoče v Sloveniji. Slišali boste Francija Mlakarja in Sama M. Strelca o prvih vzgibih za ponovno profesionalizacijo in zakaj je pomembno, da so program proslave pripravili mladi ustvarjalci in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz ptujskega okolja, sedanji direktor pa bo opisal delo danes in želje za prihodnost.
Preden prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji in obenem zadnji par v seriji oddaj BILI SO ZRAVEN, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - novinarjema Vanjo Borovac in Petrom Habjaničem Picem. Vanja je Kranjčanka. V Maribor jo je zanesla ljubezen, delala je na Radiu Maribor in na Televiziji Maribor, potem pa se je zaposlila na Univerzi v Mariboru kot predstavnica za odnose z javnostjo. Več desetletij življenja v Mariboru niso zmogla iz njenega govora pregnati gorenjske melodije, je pa bila sama v položaju, ko je morala med vodenjem oddaje iz studia pregnati svoje tri otroke in eden izmed njih ima danes zasluge, da je 20. maj postal svetovni dan čebel. Peter v vseh štiridesetih letih novinarskega dela ni nikoli zamudil na oddajo, zdaj, ko je v pokoju, je to nadoknadil. Spomnili smo se njegovega znamenitega odziva na enega izmed golov leta 1999, ki je NK Maribor popeljal v Ligo Prvakov in štiriletnega dopisniškega dela v Berlinu, ki je bil velika preizkušnja; že na poti na novo delovno mesto je moral poročati o terorističnem napadu na njujorška dvojčka.
Torkova jutranja rubrika ob 80-letnici Rada Maribor, v kateri gostimo nekdanje sodelavce. Tokrat sta bila z nami Polona Pivec in Andrej Hofer, prekaljena radijca in televizijca, ki sta profesionalno pot začela na Radiu Maribor. Polona Pivec je prišla najprej na lektorsko delovno mesto in zasnovala več oddaj in rubrik, med njimi Zbrano, zapisano, prebrano, ki jo pripravljamo še danes. Vodila je jutranjo oddajo Dobro jutro, v kateri je z novinarji in sogovorniki odpirala aktualne teme, bila je tudi odgovorna urednica radia. Pravi, da radio zleze človeku pod kožo in da je vedno čutila odgovornost do prav vsakega poslušalca. Andrej Hofer je prišel na Radio Maribor sredi 90-ih let kot študent in prizna, da je vsaj malo obžaloval odhod na nacionalno televizijo; začutil je namreč, kaj pomeni zapustiti zavetje radijske družine. Danes je član razvedrilnega programa na televiziji, ceni kolegialnost in skupno delo kolektiva.
Torkova jutranja rubrika ob 80-letnici Rada Maribor, v kateri gostimo nekdanje sodelavce. Prijetno vznemirjeni smo se srečali pred mikrofonom aktivni in nekdanji radijci, obudili spomine, razkrili skrivnosti, primerjali radijsko delo nekoč in danes. Lučka Gruden je na Radio vstopila skozi kulturna vrata in vodila Uredništvo kulturnega sporeda, arhiv je poln radijskih iger, ki so nastali ob njenem vodenju, leta 2008 je odšla na tretji program Radia Slovenija Ars in je ponosna, da se ni navzela ljubljanske izreke. Dušan Tomažič je na Radiu Maribor sprva delal v mladinski oddaji Študij in glasba, potem pa se je na Radiu Maribor zaposlil 1. aprila leta 1986. Zapustil ga je zaradi televizije, a je kot mentor jezikovno izobraževal mnoge radijce.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zadnji dogodek Prevodnega prangerja v Mariboru, ki ga je že šesto leto pripravilo Kulturno društvo Pranger, je bil namenjen prevajanju in sinhronizaciji risank v slovenščino. Izvedeli smo, da je postopek tehnično in ustvarjalno zahteven in da se na nacionalni televiziji zavedajo, da so prav risanke zelo pomembne za zgodnji stik predšolskih otrok z zbornim jezikom. Pred leti je nekdanja televizijska urednica Andreja Hafner Souček pri BBC-ju izbojevala za slovenščino pomembno zmago – pri poimenovanju animirane uspešnice, v prispevku pa bomo pogledali na risanke nekoliko širše, tudi čez rob prevajanja.
Do 19-ih je zadnji rok za vložitev kandidatnih list za člane občinskih svetov in kandidatur za župana; hkrati se tudi uradno začenja volilna kampanja pred lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra. V Radijski tribuni smo preverili bero kandidatov za župana v Mariboru in kakšne vsebinske poudarke lahko pričakujemo. Dogajanje sta komentirala novinarja Večera in Televizije Maribor, Igor Selan in Janez Krušič, dotaknili pa smo se tudi nedeljskih volitev predsednika republike.
V cerkvenem koledarju je današnji 25.maj (2020) označen kot nedelja družbenega obveščanja, zato našo versko oddajo namenjamo prav tem medijskim temam… Z nami sta: katoliški duhovnik Zoran Kodela, ki je tudi direktor in urednik vseslovenske krščanske Televizije Exodus s sedežem v Mariboru in njegov sodelavec, novinar in in urednik oddaj Mario Berdič-sicer tudi kustos in likovni kritik. Oddajo pripravlja Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega progrfama Radia Maribor Robert Levstek.
Pri Založbi Pivec je pravkar izšla nova knjiga upokojenega novinarja in urednika Frančka Jauka z naslovom Z NJIMI POPOTUJEM, podnaslovljena Razsuti spomini o ljudeh, ki so mi v krvi. Jauk je bil soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru in se poklicno kalil pri časopisu Večer in na Radiu Maribor. V knjigi, ki je izšla ob avtorjevem življenjskem jubileju, najdemo spomine na sodelavce, prijatelje, sorodnike, znance, ugledne in popularne avtorjeve sodobnike s televizije, športa, glasbe, gledališča, javnega in zasebnega življenja. In ob njih odlomke iz literarnih del, časopisna poročila in članke, pisma, citate – dokumente vseh zvrsti. Beremo seveda o njegovem Leonu Štuklju, našem najslavnejšem olimpioniku.
Svet RTV Slovenija se – kot vse kaže – preigrava z idejo morebitnih ukinitev nekaterih programov, med drugim Radia Maribor, Radia Si, Televizije Maribor ter koprskih Televizije in Radia. V javnosti je že završalo; dogodke z zaskrbljenostjo spremljamo tudi pri nas. Ali grozi ukinitev regionalnih RTV-centrov, torej tudi mariborskega? Za pojasnila smo pred mikrofon povabili predsednika sveta RTV Slovenija, v studiu pa bodo svoja stališča predstavili vodja Regionalnega RTV centra Maribor in vsi trije odgovorni uredniki v našem centru. Za sodelovanje smo prosili tudi predstavnika koprskega regionalnega centra.
Jutri bo 20.uri bomo v Veliki dvorani SNG Maribor premierno poslušali glasbene preobleke izbranih skladb v priredbah Big banda RTV Slovenija, poleg naj nove slovenske skladbe zadnjega leta bo podeljena tudi nagrada za najboljšo izvedbo. Več o projektu, ki nastaja v RTV centru Maribor - Radio Maribor, Radio SI in Televizija Maribor, sta, tik pred zdajci, povedala odgovorni urednik Robert Levstek in glasbeni urednik Gregor Stermecki.
Z nami je bil upokojeni novinar in urednik Franček Jauk, soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru, ki se je poklicno kalil pri časopisu Večer in Radiu Maribor ter kasneje postal eden pionirjev prvih korakov televizije na Štajerskem. Tik pred upokojitvijo je decembra 2003 v radijski oddaji napovedal, da pa s slovesom od poklicnega dela prihaja čas za literaturo. Leta 2009 je tako izšel biografski roman »Le enkrat je kar je«, ki se bere kot zgodovina mesta Maribor skozi minulih šest desetletij. Pred časom je izšla knjiga z naslovom »Z njimi popotujem« v kateri se srečamo z avtorjevimi sopotniki, številnimi bolj ali manj znanimi osebnostmi, ki jih je srečeval v svojem poklicnem času, posebno dragocena pa je pozornost, ki jo nameni mladostnemu dnevniku svoje mame, ki je nastajal v tridesetih letih minulega stoletja. Še malo pa bo izšla tudi tretja knjiga, osnova zanjo je dnevniška beležka njegovega prijatelja, olimpionika Leona Štuklja. Franček Jauk je mladostni novinarski strasti, radovednosti in ustvarjalnosti v zrelem obdobju dodal novo vrednost s katero ohranja spomin na ljudi in čase, ki bi brez njegovih zapisov po bližnjicah časa odtekli v pozabo.
