Iskanje
V jubilejnem letu spoznavamo ustvarjalce regionalnega radijskega programa Radia Maribor. Tokrat predstavljamo Teodorja Bostiča, ki ga marsikdo opisuje kar kot radijski večnamenski pripomoček: je klasični napovedovalec stare garde, mentor slovenske zborne izreke in – brez pretiravanja – enciklopedija na dveh nogah, tudi ko gre za šport. Pred mikrofon ga je povabila Helena Ajdnik.
Poškodbe s pirotehniko prinašajo tragične posledice, zato tako policisti kot zdravniki svetujejo previdnost, da bodo bližajoči se prazniki lepi in varni. Lani so na območju Policijske uprave Maribor obravnavali 14 kršitev na tem področju, polovica kršiteljev je bila mladoletnih. Na oddelku za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo ter opekline UKC Maribor pa so zaradi pirotehnike obravnavali dve poškodbi.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Domovi za starejše: časa za prevedbo stanovalcev je premalo - Po mnenju evropske komisarke Marte Kos nič ne kaže na željo Rusije po končanju vojne - Ptujsko gledališče zaznamuje 30 let od vnovične ustanovitve
Prleška “diklina”, kot rečejo pristni Prleki, ki z leti preraste v močno, toplo in včasih hudomušno žensko, ki “tri voglé pri hiši podpira”, je bila v ospredju uvodnega dogodka začetka praznovanja 20-letnice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja.
V rubriki TO SMO MI, ki je nastala ob 80-letnici Radia Maribor, se pogovarjamo z oblikovalcem zvoka Borutom Plešejem. Študij ga je iz Ljubljane pripeljal v Maribor, potem pa še v medijsko hišo v Ilichovi 33. Navdušujeta ga tehnična oprema in to, kako sodelavci radia s svojim pristopom vstopajo v življenje poslušalcev. Z leti se je naučil prepoznavati geste in poglede novinarjev pri delu v živo in obvladovati nepredvidljive trenutke.
V Mestnem gledališču Ptuj so v četrtek praznovali 30. obletnico ponovne profesionalizacije. Franci Mlakar, Samo M. Strelec in Rene Maurin so nekoč vodili to hišo, danes jo v že četrtem mandatu Peter Srpčič, vsi štirje pa so nasledniki gledališke kontinuitete vsaj od sredine 18. stoletja. Nedavni jubilej je namreč zaznamovalo nedavno arhivsko odkritje na Dunaju, po katerem naj bi bilo to gledališče najstarejše še delujoče v Sloveniji. Slišali boste Francija Mlakarja in Sama M. Strelca o prvih vzgibih za ponovno profesionalizacijo in zakaj je pomembno, da so program proslave pripravili mladi ustvarjalci in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz ptujskega okolja, sedanji direktor pa bo opisal delo danes in želje za prihodnost.
Sistem prvih posredovalcev je eden od členov verige preživetja v primeru srčnega zastoja v krajih, kamor ekipe nujne medicinske pomoči ne morejo priti dovolj hitro, ker so določene lokacije zelo oddaljene od mest izvozov reševalnih vozil. Zato so pred več kot desetimi leti v Mariboru vzpostavili sistem, v katerem izobrazijo prostovoljne gasilce in jih v primeru srčnega zastoja v njihovem kraju aktivirajo, da začnejo temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V ponedeljkovem jutru smo se spomnili sobotnega večera, polnega nostalgije in obujanja spominov. Z Godbo veteranov Štajerske Ervina Hartmana pri KUD Pošta Maribor smo bili na koncertu Štajerske legende v Dvorani Union in se poklonili tudi 80. obletnici našega radia.
Tokratna gostja rubrike To smo mi je glasbena redaktorica Aleksandra Saša Kukovič. Dolgoletna glasbena opremljevalka in avtorica oddaje Zavrtimo nazaj je med drugim povedala, kako zahtevno je izbirati glasbo za radijski program.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji Odkrivamo smo obiskali mariborski Dijaški dom Drava, ki letos praznuje pomemben mejnik, 30 let samostojnega delovanja. V njem biva več kot tristo dijakov – med njimi so tudi Primorci –, ki jim dom poleg bivanja omogoča tudi druženje in številne interesne dejavnosti; v domu imajo denimo tudi glasbeni studio. Pobliže smo spoznali domski utrip ter dijake in tudi strokovno osebje, ki skrbi zanje.
