Iskanje
Oddaja prinaša poglede na Dravo. Najprej bomo slišali "poplavno govorico", nato pa izvedeli, kako jo vidijo doktor bioloških znanosti in potapljač, geolog in izpiralec zlata, ribič in njen bližnji sosed iz Malečnika.
Že pred dva tisoč leti so v Dravi izpirali zlato. Še danes se najdejo taki, ki se lotijo tega početja. Pripravlja Stane Kocutar.
Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Zanimiv in tudi za današnje razmere presenetljiv pa je podatek, da je v začetku 20. stoletja na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev. Letos so v Staršah s pomočjo evropskega denarja začeli z obujanjem zgodbe o zlatokopih, zlato pa so začeli izpirati v okviru projekta Zlata Drava. O tem, da je ta reka res zlatonosna reka, sta se prepričala tudi hidrinženir Sašo Šantl in priznani oblikovalec nakita Srečko Molk, ki sta zlate luske ujela v čudovite kose nakita.
Odlaganje blata iz čistilnih naprav v naravo je okoljski kriminal in storilce je treba poiskati in kaznovati. Tako pravijo pristojni po tem, ko so neznanci v enega od hudourniških potokov na Pohorju odložili večje količine takega blata. Ob iskanju krivcev pa je nujna tudi čimprejšnja zelo zapletena sanacija, ki naj bi jo plačala država, poiskali pa bodo tudi začasno lokacijo za odlaganje te mešane zemljine in blata. Podrobnosti o časovnici tega čiščenja in posledicah zavržnega dejanja v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Dejan Rat.
V romanu Ladja Maribor pisatelj Zdenko Kodrič pripoveduje o čezatlantski avanturi ladje z imenom mesta Maribor. V zgodovini pomorstva je znano, da so z imenom Maribora plule tri ladje: prva leta 1930 po reki Dravi, druga v šestdesetih letih prejšnjega stoletja po Jadranskem morju, tretja pa med letoma 1976 in 2017 po oceanih sveta. To kompleksno in po vsebini homogeno romaneskno delo bogatijo humorni, napeti, srhljivi in prisrčni detajli. Pripovedovalci so trije slovenski miličniki, nadzorniki tajne plovbe od Pulja do Bostona. Nadzorujejo zlato, ki ga bostonskemu volilnemu štabu predsedniškega kandidata Johna Kennedyja podarja skupina neuvrščenih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija.
V tokratni (9.10.2023) Radijski delavnici znancev megaherčno pozornost namenjamo ljubiteljski kulturi v urbanih okvirih. Oddaja je nastala v prostoprih Mestne četrti Maribor Studenci. Pred vrati je namreč vrsta prireditev ob stoletnici delovanja studenškega Kulturnega društva. Ob predsednici društva Roziki Ogorevc so sodelovali še nekateri predsedniki ostalih sekcij društva – od literarnih in bralnih do glasbenih in likovnih, ki skupaj tvorijo del celostne kulturno-turistične identitetne podobe Maribora - Nevenka Kaučič, Ksenja Šešerko, Jože Marinšek, Albin Anžel, Danica Zlatar, Vincenc Holc in Stanko Kozar.. Slišali bomo koliko izjemnih kulturnih ustvarjalcev je v minulem stoletju prišlo iz te predmestne vasi na desnem bregu Drave… Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek. Oddaji lahko prisluhnete tudi na spletnem arhivu Radia Maribor.
Petkova radijska pot nas nas je vodila na obrežje Drave, v Malečnik, kraj, ki je nekoč nosil ime Sveti Peter niže Maribora. Izvedeli smo, kako je skupina zanesenjakov izdelala tradicionalno dravsko plovilo, ranco, s čimer so obudili del splavarske tradicije, ki je z Dravo dokumentirano povezana od leta 1280. Ob tem pa smo spomnili še na nekoč zelo razvito in uveljavljeno, danes pa popolnoma pozabljeno dejavnost ob Dravi – na izpiranje zlata, zlatih luskic ali »zlatega ličja«, ki je dalo ime tudi obdravskemu kraju med Mariborom in Ptujem, Zlatoličju. Pripravil Stane Kocutar.
Zlata lisica in najboljše smučarke sveta prinašajo mestu ob Dravi veselje, optimizem in dobre obete mariborskemu turizmu. Zima prinaša tudi gripo, porast števila obolelih in umrlih pa spoznanje, da je s cepljenjem manj tveganj za vse nas. To so med drugim vsebine, ki jih je povzela v mozaičnem pregledu Brigita Mohorič.
