Iskanje
Urgenca mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra kljub visokim temperaturam še ne zaznava večjega števila sprejemov bolnikov zaradi posledic vročinskega vala. Kljub temu pa javnost pozivajo k previdnosti in izogibanju vročini.
Mariborski Klinični center je sredi največjega naložbenega cikla v zadnjih desetletjih. Hkrati pa bolnišnica ne more izplavati iz negativnega poslovanja in dolgih čakalnih dob za paciente. Kakšni so aktualni izzivi osrednje regijske zdravstvene ustanove in kakšne rešitve zanje?
- V Sloveniji in Evropi razburja vprašanje povečanja obrambnih izdatkov. - Dolgotrajna oskrba – kako do tega, da storitev ne bo ostala le na papirju? - V mariborskem UKC začeli projekt odkrivanja raka trebušne slinavke.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov - Ljudski vrt je 100-odstotno občinski - poslovanje mariborskega UKC-ja slabše od pričakovanj - polnoletni uporabniki Zvem-a lahko pooblastijo druge osebe za dostop do svojih zdravstvenih podatkov
V teku je največji investicijski cikel v zgodovini UKC Maribor. Z njim nameravajo pridobiti kapacitete, na katere so po številnih ocenah čakali predolgo, zaradi česar so trpeli bolniki, pri izvedbi pa se je večkrat zataknilo. Dela pa po zagotovilih pristojnih zdaj le potekajo gladko.
V Sloveniji kljub upadu števila krvodajalcev v zadnjih letih še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi s krvjo, predvsem na račun tistih, ki darovanju ostajajo zvesti več desetletij. V mariborskem Centru za transfuzijsko medicino so danes čestitali še enemu krvodajalcu stokratniku - Jožetu Damišu. Tako imenovanih vitezov krvodajalstva imajo zdaj že krepko čez 200.
Oddajo Odkrivamo smo posvetili 28. Slovenskim dnevom knjige v Mariboru in letošnjemu vodilu Drevo, beseda in človek. Radijsko omizje je bilo pod krošnjami v mariborskem Magdalenskem parku, na njem pa smo se spraševali, kako avtorice in avtorji dajejo glas naravi. Ena vidnejših avtoric tako imenovanega eko pisanja je nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Kramberger. Kot kmetovalka sodeluje z naravo in kot pisateljica ubeseduje tudi posledice našega vpliva nanjo. Prisluhnite njej in drugim zanimivim gostjam, vodji festivala Petri Kolmančič iz MKC Maribor in literarni zgodovinarki prof. Jožici Čeh Steger s Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru. Na fotografiji je dijak Aleks. Fotografirali smo ga z njegovim dovoljenjem, medtem ko je na drevesu v parku bral Shakespearjevo dramo Romeo in Julija in se pripravljal na spis.
V Univerzitetni klinični center Maribor sta prispela na zdravljenje še dva poškodovana s hudimi opeklinami - žrtvi grozljivega sobotnega požara v nočnem klubu v Severni Makedoniji. S hudimi opeklinami, tudi dihalnih poti, sta bila sprejeta v enoto intenzivne terapije. Stanje enega je še posebej hudo in je v življenjski nevarnosti.
Kot kaže, je odpravljena še zadnja ovira za končanje novega onkološkega oddelka v UKC Maribor. Tik pred današnjim iztekom roka sta se namreč z državo za odkup pogodila še lastnika zadnjega stanovanja v bližnji stavbi na Masarykovi ulici, ki je za potrebe gradnje onkologije predvidena za rušenje. Vsa preostala stanovanja so odkupljena. Jabolko spora med stanovalci in državo je bila sicer vrednost odkupa. Če se ne bi pogodili, bi stanovalci nadaljevali upravni spor, ki bi dokončanje onkologije zamaknil, država pa bi sprožila postopek razlastitve. Zadnje podrobnosti je pojasnil odvetnik stanovalcev Robert Berkovič:
Tema četrtkove Radijske tribune so bile prepotrebne zdravstvene naložbe v tukajšnjem Kliničnem centru. Preverili smo, kako napreduje gradnja onkologije in dogovor s stanovalci Masarykove, kaj bo z gradnjo infekcijske stavbe, in kdaj bo prve bolnike sprejela negovalna bolnišnica na Pohorju. Gosta sta vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki in generalni direktor tukajšnjega Kliničnega centra Vojko Flis.
V mariborskih zdravstvenih ustanovah zaznavajo povečan obseg dihalnih obolenj. Zaradi tega so ponekod že sprejeli omejitve obiskov.
V mariborskem Kliničnem centru se pridružujejo ozaveščevalni kampaniji o drugi najpogostejši obliki krvnega raka - diseminiranem plazmocitomu. Zanj zboli med 150 in 200 bolniki letno, a bolezen prepogosto odkrijejo pozno, saj so prvi simptomi precej splošni in jih zlahka pripišemo drugim težavam. Med obolelimi je vse več tudi mlajših.
