Iskanje
Labodi– svojevrsten simbol Lenta in Maribora – so v zadnjem času izpostavljeni vandalizmu. Povožene ptice, uničena gnezda, razbita jajca in objestna vožnja z vodnimi skuterji na Dravi labode ogrožajo, opozarjajo prostovoljci, ki skrbijo za ptice. Ob tem pa v društvu Sem sprememba, ki je pripravilo peticijo »Občina Maribor naj poskrbi za ustrezno življenjsko okolje labodov na Lentu«, izpostavljajo, da se bo z ureditvijo t. i. dravske plaže na Lentu stanje za labode le še poslabšalo.
Globalizacija, razvoj tehnologije in hitre spremembe so finančni sektor preoblikovale v zapleteno okolje, kjer se izgubimo v množici naložb, kreditov, davčnih predpisov, zavarovanj in varčevalnih načrtov. Posamezniki se na vsakem koraku srečujejo s finančnimi izzivi, zato so tembolj dobrodošla brezplačna izobraževanja na področju finančne pismenosti za odrasle, ki jih izvajajo tudi na Andragoškem zavodu v Mariboru.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - V Mariboru začeli nameščati radarsko opremo, znane natančne lokacije - Ministrica Asta Vrečko se v Državnem zboru zagovarja pred očitki iz interpelacije - Peticija za ureditev življenjskega okolja labodov na Lentu - Nov svetovni rekord Artnikove
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Enajst civilnih iniciativ proti vetrnim elektrarnam, ki delujejo po Sloveniji – med njimi tudi s štajerskega konca – se je odločilo povezati v skupno iniciativo in enotno nastopiti proti državi. Po njihovem prepričanju gradnja vetrnic ni v javnem interesu, in da bi z njimi povzročili več škode kot koristi, tako za naravo kot ljudi. V Radijski tribuni smo soočili stališča za in proti vetrnim elektrarnam; povabili smo sogovornike iz iniciative, pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Gospodarsko interesnega združenja za vetrno energijo.
V Mariboru je danes Slovenski globalni forum, osrednji dogodek na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Na dogodku se vsako leto zbere okoli 400 gospodarstvenikov, ekonomskih svetovalcev, predstavnikov države in ustanov podpornega okolja.
Zadnja leta se skladno z digitalno preobrazbo družbe in šolstva močno spodbuja razvoj digitalnih učnih virov. Eden takšnih je projekt Slovenščina na dlani, o katerem smo govorili v tokratnem podcastu Zorni kot. Gre za e-okolje za učenje slovenščine, po katerem posega vse več učencev in dijakov, brezplačno pa je na voljo tudi drugim.
Prebivalce Tezna že dolgo moti dejavnost podjetja Surovina. V njihovem zbirnem centru odpadkov je večkrat zagorelo, veter je med hiše pogosto raznašal smeti, po stanovanjski soseski pa vozijo tudi težki tovornjaki. Podjetje je v zadnjem času uvedlo več ukrepov za ureditev stanja, civilna pobuda pa ima še druge zahteve.
Vedno bolj je pomembno zavedanje, da imamo samo en planet. Podrobneje smo spoznali StudioKroG kot pilotni projekt, ki poudarja, da rešitev podnebnih sprememb in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ni v omejevanju in prepovedovanju, ampak v spodbujanju družbeno odgovornega podjetništva in vzpostavljanja »zdrave tekmovalnosti« osameznikov v družbi. Med drugim ima projekt pomembno vlogo pri reševanju izzivov uporabe zavrženih ladjskih kontejnerjev v poslovne, bivalne, turistične in humanitarne namene. O tematiki zelene prihodnosti je spregovorila dr. Marinka Vovk, ekologinja, raziskovalka in direktorica Centra ponovne uporabe.
V Zbornici komunalnega gospodarstva in Združenju centrov za ravnanje z odpadki opozarjajo, da nedavni požar v podjetju Cerop Puconci ni bil naključje in da obvezna državna gospodarska javna služba sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov ne deluje. Zaradi pomanjkanja zmogljivosti za energetsko izrabo odpadkov doma centri gorljive komunalne odpadke odvažajo v tujino, kar pa postaja vse bolj oteženo. Kako na očitke odgovarjajo na Ministrstvu za okolje, kdaj lahko pričakujemo gradnjo sežigalnic in kako namerava država to področje urejati v vmesnem obdobju?
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se je uradno in slovesno začelo 60. Borštnikovo srečanje. Odprli so pregledno razstavo Borštnikovo!, avtorice in dolgoletne sodelavke festivala Ksenije Repina, umetniški direktor Aleš Novak pa je izpostavil, da je obveza festivala, arhivirati lastno dejavnost. Za otvoritveno predstavo je izbral mednarodno produkcijo Lapis lazuli grškega režiserja Evripida Laskaridisa in se spraševal, kako jo bodo sprejeli v mariborskem kulturnem okolju. Odgovor je v posnetku. Na fotografiji direktor SNG Maribor Danilo Rošker lista enega izmed številnih katalogov na razstavi, ki želi komunicirati z dolgoletnim zvestim in tudi novim občinstvom; na enem izmed panojev namreč lahko obiskovalci pustijo svoje misli in vtise.
