Iskanje
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev.
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mlada umetnica s Pragerskega, arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. Pogovarjali smo se o njenem ustvarjanju, poučevanju, ki je povezano tudi z umetno inteligenco, izkušnjah z delom v tujini in njenem poklicnem in osebnem izkustvu Slovenije po vrnitvi domov. Povedala pa je tudi, komu posveča vsa svoja slikarska dela in o s tem povezani veliki osebni bolečini.
V dneh, ko goduje sveti Martin, je bila naša gostja 28. slovenska vinska kraljica Nina Polanec. Prihaja iz Jablanc pri Zgornji Koreni; njena družina obdeluje okoli 6 tisoč trt, delo v vinogradu ji je zelo pri srcu. O poslanstvu, izkušnjah in prazniku vinogradnikov in vinarjev je več povedala v oddaji Obrazi sosednje ulice.
Ciril Ambrož, sedaj že upokojeni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru je v lanskem šolskem letu tam poučeval enega samega dimnikarja. Kako spodbuditi zanimanje mladih za poklice, ki jih nujno potrebujemo? V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« prleško pokrajino, njegove stvaritve pa dopolnjujejo poezijo in prozo številnih avtorjev.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat naš nedavno upokojeni novinarski kolega in odgovorni urednik Zoran Medved, ki je 34 let razvijal televizijski program Regionalnega centra RTV Slovenija v Mariboru. Dober poznavalec medijskega prostora, tudi predavatelj na primorski univerzi, pravi, da regionalni mediji v Sloveniji izginjajo, kriza verodostojnih medijev pa oblikuje vodljive, nekritične državljane. Z Zoranom Medvedom smo se pogovarjali tudi o vlogi javne RTV Slovenije.
Blaž Vrhovec je svojo člansko nogometno kariero začel leta 2006 v Interblocku, leta 2012 je prestopil v Celje in po dobrih 100-ih prvenstvenih tekmah pred sezono 2016 prestopil v Maribor. Od vijolčnega dresa se je po zdravstvenih težavah poslovil 25. maja letos in zasedel delovno mesto menedžerja ekipe Maribora. Več o njegovi vlogi v tem poslu in o sprehodu skozi vse življenjske postaje - v tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice.
Helena Meško je ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter dolgoletna pedagoginja, ki verjame, da glasba oblikuje značaj in srce mladih. Ob 80-letnici šole spregovori o umetnosti, vzgoji in lepoti, ki ostaja pristna – takšna, kot so njeni dijaki.
Dr. Boštjan Brezovnik je strokovnjak za lokalno samoupravo in dober poznavalec težav slovenskih občin, predvsem ko govorimo o njihovem financiranju.
V studiu smo danes zjutraj gostili Mišela Ristova, ki je postal obraz sosednje ulice sezone 2024 – 2025. Mišel je v oddaji Obrazi sosednje ulice bil gost konec januarja letos, takrat smo ga predstavili kot morda najbolj znanega socialnega delavca pri nas.
Novi predsednik Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo je prof. dr. Borut Kovačič iz UKC Maribor, predstavnik prve generacije strokovnjakov, ki so v Mariboru razvijali področje oploditve z biomedicinsko pomočjo. V Mariboru je bil prvi med centri, ki je uvedel postopek direktnega vnosa semenčice v jajčno celico in enajsti center v svetu, kjer jim je uspelo doseči klinično nosečnost in rojstvo, pravi sogovornik. Pravi, da pomoč poišče približno eden od desetih parov, od parov, v katerih je ženska starejša od 40 let, pa že vsak četrti. Starševstvo se začne že z željo po otroku, v tiste, ki so rojeni z biomedicinsko pomočjo, pa njihovi starši vlagajo posebej veliko časa in pozornosti, pove dr. Kovačič, ki tudi razloži, zakaj v stroki ne marajo izraza »umetna oploditev«.
