Iskanje
Ob tem, ko že razmišljamo, katere jedi se odo kmalu znašle na praznični mizi, se odločamo tudi, katera vina bomo ob tem postregli. Pri tem je treba upoštevati nekaj pravil, nato pa vino ustrezno ohladiti, odpreti in naliti v prave kozarce.
»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc. Bral je Teodor Bostič. Razstavo »Z uporom iz teme« si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti.
Odgovorna urednica Radia Maribor Vesna Martinec je v svet radija vstopila pred tremi desetletji, od tega je dvanajst let na Radiu Maribor. Tu uresničuje svoj poklicni načrt novinarke, ki želi s svojim delom dosegati spremembe na bolje in pomagati ljudem. Ugotavlja, da so se okoliščine delovanja radija zelo spremenile, ne pa tudi potreba po verodostojni informaciji in zaupanje vanjo; da so časi enormne poslušanosti mimo, pojavljajo pa se vedno novi kanali, da se približamo poslušalcem.
Milan Gačar je vodja radijske tehnike in na Radiu Maribor zaposlen več kot trideset let. Kot mnogi naši radijski sodelavci je prve korake naredil na Mariborskem radiu študent potem pa v hiši pod Pekrsko gorco sodeloval pri digitalizaciji zvočnih sistemov. Pogled v prihodnost danes ni več mogoče brez upoštevanja umetne inteligence in ne glede na možnosti, ki jih ponuja, Milan poudarja, da človek da radiju pristnost, radijska čarovnija pa pomeni stik s poslušalci, ki ne le sprejemajo, ampak spored tudi sooblikujejo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste slišali radijsko urednico dnevnega programa Lidijo Cokan. Lidija Cokan je prišla z Radia Slovenija in pravi, da ima najraje delo v živo.
V rubriki To smo mi, nastali ob visoki obletnici Radia Maribor, boste tokrat slišali radijskega urednika informativnega programa Dejana Rata. Dejan je novinar informativnega programa, ki živi za novinarstvo.
V rubriki TO SMO MI ob 80-letnici Radia Maribor ste spoznali oblikovalca zvoka Simona Marčiča. 25-letnik se sliši kot stara radijska duša, v svojem delu vidi nove izzive, radio na splošno pa kot priložnost za izstop iz okvirjev in lepo pomiritev. Njegova pot v medije ni bila naravnost in morda bi bilo bolje, ko bi nekoč ubogal očeta. Danes je nanj ponosna tudi babica, ko sliši njegovo ime v etru, šolstvo pa bo, če Simon za vedno ostane v radijskih vodah, ob mirnega in preudarnega pedagoga.
V jubilejnem letu spoznavamo ustvarjalce regionalnega radijskega programa Radia Maribor. Tokrat predstavljamo Teodorja Bostiča, ki ga marsikdo opisuje kar kot radijski večnamenski pripomoček: je klasični napovedovalec stare garde, mentor slovenske zborne izreke in – brez pretiravanja – enciklopedija na dveh nogah, tudi ko gre za šport. Pred mikrofon ga je povabila Helena Ajdnik.
V rubriki TO SMO MI, ki je nastala ob 80-letnici Radia Maribor, se pogovarjamo z oblikovalcem zvoka Borutom Plešejem. Študij ga je iz Ljubljane pripeljal v Maribor, potem pa še v medijsko hišo v Ilichovi 33. Navdušujeta ga tehnična oprema in to, kako sodelavci radia s svojim pristopom vstopajo v življenje poslušalcev. Z leti se je naučil prepoznavati geste in poglede novinarjev pri delu v živo in obvladovati nepredvidljive trenutke.
Tokratna gostja rubrike To smo mi je glasbena redaktorica Aleksandra Saša Kukovič. Dolgoletna glasbena opremljevalka in avtorica oddaje Zavrtimo nazaj je med drugim povedala, kako zahtevno je izbirati glasbo za radijski program.
V rubriki TO SMO MI ob 80-letnici Radia Maribor tokrat predstavljamo oblikovalca zvoka Gorana Glavičiča. Tri desetletja že dela v hiši pod Pekrsko gorco. Začel je v televizijski montaži, potem pa si zaželel radijske. Zaradi odsotnosti slike jo doživlja kot zahtevnejšo, najbrž se tudi zato posebej potrudi, da v sobotnih dopoldanskih pravljicah odsotnost fizične navzočnosti pripovedovalca, nadomesti s pisano podobo zvokov, ki naj mlade poslušalce še posebej pritegne.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora.
