Iskanje
V oddaji Ritem mesta smo gostili Žigo in Tilna Krašniča, ustanovna člana skupine Gossipradio in predstavili aktualni EP ter prihajajoči singel.
V oddaji Euranet Special smo podrobneje obravnavali nasilje na podlagi spola, ki ostaja še naprej velika težava v Evropski uniji. Tudi pravica do splava je pod vprašajem v več državah Evropske Unije. O tem smo se podrobneje pogovarjali z Niko Povž z Inštituta 8.marec.
EU vzpostavlja stike z novim vodstvom Sirije; v procesu širjenja Unije se je začela nova dinamika; Evropska unija Zelenskemu pred Trumpovo vrnitvijo v Belo hišo zagotovila podporo v vseh primerih. To so poudarki iztekajočega se tedna na evropskih tleh, več pa ob 19-ih.
Velika večina državljanov EU je navdušena nad tehnološkim razvojem, ki ga omogoča digitalizacija naših družb. Raziskava iz EU, objavljena v začetku julija, je pokazala, da skoraj tri četrtine Evropejcev meni, da jim digitalizacija vsakodnevnih javnih in zasebnih storitev lajša življenje. Kako pomembne so torej digitalne kompetence in kje je največji primanjkljaj Slovenije na področju digitalizacije, lahko slišite v nadaljevanju oddaje. Prispevek je pripravila Nataša Godec.
Tudi tokrat smo pod drobnogled vzeli dogajanje v Evropski Uniji v preteklem tednu, predvsem začetek sojenja Marine Le Pen zaradi zlorabe evropskih sredstev, zavzemanju za ponovno utrditev odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom, izpostavili pa smo varnostne razmere na Bližnjem vzhodu in ponovni poziv evropskih zunanjih ministrov k prekinitvi ognja.
Četrta industrijska revolucija, ki temelji na digitalizaciji, zahteva nova znanja. Nova delovna mesta, ki morda danes sploh še ne obstajajo, bodo od posameznikov zahtevala predvsem reševanje problemov, razmišljanje izven okvirjev in prilagajanje na novosti. Ali šola uči pravih veščih za prihodnost?
Prebivalci Evropske unije bodo junija glasovali na evropskih volitvah. Zdi pa se, da je v uniji čutiti vedno več zaskrbljenosti glede evropske enotnosti in ohranjanja notranje kohezije EU. V tokratni rubriki Can the EU do this? smo se zato vprašali, kako povečati enotnost v EU.
Evropska unija že desetletja izvaja številne evropske programe za mlade, ki slednjim ponujajo raznolike možnosti sodelovanja med organizacijami in posamezniki iz držav programa ter sosedskih partnerskih držav. Veliko programov spodbuja akademske dejavnosti mladih na področju evropske integracije in širjenje znanja o Evropski uniji. Nekateri gredo po izkušnje v tujino, drugi si jih nabirajo doma, spet tretji sploh ne vedo, kako unija s svojim delovanjem vpliva na njihovo življenje. Priložnosti za učenje in zbiranje informacij pa je danes več kot dovolj, menijo sogovorniki tokratnega prispevka v okviru GenZ podcasta na temo EU za vso mladino?
Obrambna politika je del skupne evropske zunanje in varnostne politike. Po Lizbonski pogodbi to področje še zmeraj sodi med področje medvladnega delovanja držav članic, kar pomeni, da lahko slednje z vetom blokirajo razvoj zunanje varnostne in obrambne politike. Posledično se je tudi zavoljo raznolikih interesov držav članic Unije to področje v primerjavi z gospodarskimi pristojnostmi Evropske unije razvijalo počasneje. V luči več kot dve leti trajajoče vojne v Ukrajini in zaostrenih varnostnih razmer v Evropski uniji pa se pozivi k večji obrambni aktivnosti Unije samo še krepijo.
V oddaji najprej o tem, da so evropski voditelji ta teden predlagali novo vodstvo EU. Na zasedanju v Bruslju so prav tako zagotovili nadaljnjo podporo Ukrajini, sprejeli strateške prioritete za obdobje 2024-2029 ter podprli ameriški načrt za prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu. V začetku tedna je EU uvedla 14. sveženj sankcij proti Rusiji, Rusija pa je na spletu onemogočila dostop do 81 medijev držav članic. Omenili smo še skorajšnji začetek Madžarskega predsedovanja Svetu EU ter dogovor med Frontexom in Srbijo.
V oddaji Euranet Plus v ospredje postavljamo zadnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, pred junijskimi evropskimi volitvami so v tem tednu proslavili 20. obletnico največje širitve Evropske unije doslej. Njena članica je takrat postala tudi Slovenija.
Migrirati, zapustiti svojo državo in se naseliti na drugem ozemlju, da bi živeli boljše življenje, je zapisano v DNK človeštva ... Kaj lahko EU naredi bolje na področju upravljanja migracij? Nataša Godec se je za Euranet Special o tem pogovarjala z generalnim direktorjem Direktorata za migracije v Ministrstvu za notranje zadeve, Matejem Torkarjem.
