Tretji polčas je bil tokrat v znamenju vaterpola. Slovenska reprezentanca, ki se je minuli teden pripravljala tudi v Mariboru, se je na prvenstvo stare celine uvrstila tretjič zapored, zato so letos tudi pričakovanja večja. V uvodnem nastopu na EP v Beogradu je včeraj proti favorizirani Hrvaški doživela visok poraz. Hrvaška je sosedski obračun dobila z 20:4,
Tretji polčas je bil nogometno in košarkarsko obarvan. Prisluhnili smo odzivom po ligaški tekmi Maribora in Primorja, ki sta se včeraj zvečer v 4. krogu državnega prvenstva pomerila v Ajdovščini. V drugem delu oddaje pa več o prvih dveh pripravljalnih tekmah slovenske moške košarkarske reprezentance, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo – to se čez dobra dva tedna za Slovenijo začenja v poljskih Katovicah.
Velika večina državljanov EU je navdušena nad tehnološkim razvojem, ki ga omogoča digitalizacija naših družb. Raziskava iz EU, objavljena v začetku julija, je pokazala, da skoraj tri četrtine Evropejcev meni, da jim digitalizacija vsakodnevnih javnih in zasebnih storitev lajša življenje. Kako pomembne so torej digitalne kompetence in kje je največji primanjkljaj Slovenije na področju digitalizacije, lahko slišite v nadaljevanju oddaje. Prispevek je pripravila Nataša Godec.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prislunite naslednjim temam: - finančni ministri EU o odpravi carinske izjeme za pošiljke nižje vrednosti - Hotel City ima novega lastnika - v mariborskem gledališču nocoj premiera predstave Kronos Arthanatos
V oddaji Euranet Special smo podrobneje obravnavali nasilje na podlagi spola, ki ostaja še naprej velika težava v Evropski uniji. Tudi pravica do splava je pod vprašajem v več državah Evropske Unije. O tem smo se podrobneje pogovarjali z Niko Povž z Inštituta 8.marec.
Prebivalci Evropske unije bodo junija glasovali na evropskih volitvah. Zdi pa se, da je v uniji čutiti vedno več zaskrbljenosti glede evropske enotnosti in ohranjanja notranje kohezije EU. V tokratni rubriki Can the EU do this? smo se zato vprašali, kako povečati enotnost v EU.
Evropska unija že desetletja izvaja številne evropske programe za mlade, ki slednjim ponujajo raznolike možnosti sodelovanja med organizacijami in posamezniki iz držav programa ter sosedskih partnerskih držav. Veliko programov spodbuja akademske dejavnosti mladih na področju evropske integracije in širjenje znanja o Evropski uniji. Nekateri gredo po izkušnje v tujino, drugi si jih nabirajo doma, spet tretji sploh ne vedo, kako unija s svojim delovanjem vpliva na njihovo življenje. Priložnosti za učenje in zbiranje informacij pa je danes več kot dovolj, menijo sogovorniki tokratnega prispevka v okviru GenZ podcasta na temo EU za vso mladino?
EU vzpostavlja stike z novim vodstvom Sirije; v procesu širjenja Unije se je začela nova dinamika; Evropska unija Zelenskemu pred Trumpovo vrnitvijo v Belo hišo zagotovila podporo v vseh primerih. To so poudarki iztekajočega se tedna na evropskih tleh, več pa ob 19-ih.
Tudi tokrat smo pod drobnogled vzeli dogajanje v Evropski Uniji v preteklem tednu, predvsem začetek sojenja Marine Le Pen zaradi zlorabe evropskih sredstev, zavzemanju za ponovno utrditev odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom, izpostavili pa smo varnostne razmere na Bližnjem vzhodu in ponovni poziv evropskih zunanjih ministrov k prekinitvi ognja.
Četrta industrijska revolucija, ki temelji na digitalizaciji, zahteva nova znanja. Nova delovna mesta, ki morda danes sploh še ne obstajajo, bodo od posameznikov zahtevala predvsem reševanje problemov, razmišljanje izven okvirjev in prilagajanje na novosti. Ali šola uči pravih veščih za prihodnost?
V oddaji Euranet Plus v ospredje postavljamo zadnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, pred junijskimi evropskimi volitvami so v tem tednu proslavili 20. obletnico največje širitve Evropske unije doslej. Njena članica je takrat postala tudi Slovenija.
Obrambna politika je del skupne evropske zunanje in varnostne politike. Po Lizbonski pogodbi to področje še zmeraj sodi med področje medvladnega delovanja držav članic, kar pomeni, da lahko slednje z vetom blokirajo razvoj zunanje varnostne in obrambne politike. Posledično se je tudi zavoljo raznolikih interesov držav članic Unije to področje v primerjavi z gospodarskimi pristojnostmi Evropske unije razvijalo počasneje. V luči več kot dve leti trajajoče vojne v Ukrajini in zaostrenih varnostnih razmer v Evropski uniji pa se pozivi k večji obrambni aktivnosti Unije samo še krepijo.