Sistem urgentne pomoči potrebuje prenovo in je tik pred zlomom, ob dnevu urgentne medicine opozarjajo na mariborski kliniki, kjer letno obravnavajo 126 tisoč bolnikov, vsaj dve tretjini pa jih ni neposredno življenjsko ogroženih. Ob svetovnem dnevu – ta poteka pod sloganom 'Podnebne spremembe vplivajo na naše zdravje' – opozarjajo predvsem na nasilje v zdravstvu.

Najbolj skrbijo ostareli, paliativni bolniki, za katere bi praviloma morali poskrbeti drugje.

V državi ne vemo, kam s sistemom nujne medicinske pomoči, je ocenil vodja mariborskega Urgentnega centra Gregor Prosen: »Trenutno je poglavitna zavora v preživetju, kaj šele razvoju, nasprotovanje nekaterih lokalnih skupnosti pri uvedbi novega sistema nujne medicinske pomoči. Če bomo šli to pot, kmalu ne bo nikogar in ničesar več, ne samo mreže, ampak tudi zdravnikov in dežurnih služb, za katere se lokalne skupnosti borijo. Ne gre zgolj za mrežo nujne medicinske pomoči, ki ni enaka mreži dežurnih služb. Gre tudi za mrežo skrbi krhkih, starejših, paliativnih pacientov. To je mreža, na katero se pozablja.«

Dodaja, da mlade odvračajo od specializacije sistemske: »V Mariboru imamo srečo, ker jih dobimo vsaj nekaj na leto, na zadnjem razpisu celo sedem, vendar je teh sedem od skupno dvanajstih specializantov na državnem nivoju. Stanje je bolj ali manj katastrofalno, samo v Mariboru je manj katastrofalno.«

Potrebna je krepitev mreže oskrbe na domu in paliative, ki bi sprostili zmogljivosti za nujno pomoč in omogočili dostojno oskrbo vseh blizu 8 tisoč takšnih bolnikov letno, je nadaljeval namestnik predstojnika Andrej Hohnec: »Velikokrat je to po človeški plati katastrofalno, saj se krhke bolnike v zadnjih urah življenja z rešilcem vozi sem in tja. Umrejo med nepoznanimi ljudmi. Mislim, da si tega ne zaslužijo.«

Dve tretjini pacientov ni bilo neposredno življenjsko ogroženih. Od 7 do 8 tisoč je bilo paliativnih. Foto: MMC RTV SLO

Polovica vsega nasilja v zdravstvu se zgodi v urgentnem centru

Ob delu se srečujejo z različnimi oblikami nasilja. Pacienti ali njihovi spremljevalci se največkrat znesejo nad medicinskimi sestrami, opozarja vodja zdravstvene nege na urgenci Jernej Mori: »Predlani smo zabeležili 61 primerov verbalnega nasilja, groženj, zmerjanj in 10 primerov fizičnega. Do incidentov prihaja zaradi stisk pacientov, bolečin, alkohola in zlorabe drog.«

Nujno je ukrepanje zoper nasilje nad zdravstvenimi delavci, je dejal Prosen: »V zadnjih letih je tega vedno več in to vpliva na naše delo, vpliva tudi na varnost bolnikov, zato pozivam, da kot družba naredimo temu konec. Toleranca mora biti ničelna, zato prosim državljanke in državljane, da prispevajo svoj podpis v akcijo zbiranja podpisov za spremembo zakonodaje, ki bo to nasilje uvrstila med uradno pregonljiva kazniva dejanja.«

Varno delovno okolje je pogoj za kakovostno obravnavo pacientov, ki si zaslužijo mirne in strokovne zdravnike, reševalce, medicinske sestre, administratorje, strežnice in vse ostale, ki pomagajo pri njihovi oskrbi, so dodali v zdravniški zbornici.

WHO: Podnebne spremembe vplivajo na vaše zdravje

Predstojnik Urgentnega centra Gregor Prosen Foto: UKC Maribor

Letošnji slogan dneva urgentne medicine je Podnebne spremembe vplivajo na vaše zdravje. »Tudi v Sloveniji smo na žalost v zadnjih letih priča naravnim katastrofam, kot so požari in poplave, in ti dogodki seveda vplivajo na sistem zdravstva, na nujno medicinsko pomoč, na tiste, ki v njem delujemo, zato želimo ob tem dnevu opozoriti širšo javnost in tudi državo, da je sistem nujne medicinske pomoči treba končno do konca izgraditi,« je še dejal Hohnec.

Večjega števila vročinskih kapi v mariborskem centru ne beležijo, opažajo pa, da pojava vročinskih valov in tropskih noči vplivata na poslabšanje pridruženih kroničnih stanj.

Prisluhnite:

V kakšnem stanju je urgentna medicina v Sloveniji?