Foto: Radio Maribor

Odbor Državnega zbora je po vetu Državnega sveta v petek vnovič obravnaval predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Za predlog je glasovalo le 8 poslancev in ne 10, kot je predvideno v ponovljenem postopku sprejemanja. Ne glede na to pa bodo poslanci o tej noveli znova glasovali na novembrski seji ( predvidoma prihodnji četrtek). Za potrditev zakona, ki odloča tudi o tem, ali bosta veledrogerista Farmadent in LL Grosist ostala v lasti mariborske občine oziroma Lekarne Ljubljana, je potrebna absolutna večina oziroma 46 poslanskih glasov.

Predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti so poslanci potrdili 20. oktobra, kasnejši veto Državnega sveta pa narekuje odločanje v drugo z absolutno večino glasov. Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik o razpletu glasovanja na pristojnem odboru: »Meni je žal, da sta dva kolega iz SD manjkala, ker drugače bi bilo 10 proti 7, ampak to v tem primeru ne pomeni nič. Mi imamo na plenarni seji, ki se začne prihodnji teden normalno še enkrat obravnavo oziroma glasovanje. Jaz sem prepričana oziroma si želim, da bomo zbrali teh 46 glasov tudi v drugo«.

In zakaj LMŠ, SAB, Levici, SD, SMC in nepovezani poslanci podpirajo spremembe zakonodaje, ki je že bila potrjena s 47-imi glasovi? »Za Maribor je pomembno, da ne bo treba prodati Farmadenta. In pa drugič. To je pravzaprav primer zelo grdega lobiranja multunacionalk, ki si želijo 100-odstotno prevzeti trg z zdravili, kar se mi zdi popolnoma nesprejemljivo«, dodaja Lidija Divjak Mirnik.

Po vetu je mariborski župan Saša Arsenovič poslal dopis predsedniku vlade, ministrom in poslanskim skupinam. V njem opozarja na škodljivost prodaje občinskega podjetja Farmadent in poziva k vnovični podpori. »In naj na ta način zaščitijo javni interes pred kapitalom, zaščitijo konkurenco na področju trga z zdravili in hkrati omogočijo Mestni občini Maribor, da ohrani družbo Farmadent v javni lasti«, poudarja občinski menedžer Srečko Đurov in dodaja, da so pridobili tudi pravno mnenje o tem, kaj določa pravo Evropske unije o vertikalnem povezovanju. «Pravo Evropske unije daje državi zelo veliko avtonomijo, na kakšen način uredi lekarniško dejavnost in v obliki kot je zdaj zakon pripravljen je v skladu s pravom EU, hkrati pa postavlja javni interes pred kapitalom,« še pojasnjuje Đurov in izpostavlja, da je pravno ekspertizo pripravila dr. Janja Hojnik, redna profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Novele zakona ne podpirajo v SDS, NSi, SNS in Desus, predvsem predlagani možnosti vertikalnega povezovanja pa nasprotujejo v sekciji veletrgovcev z zdravili pri Trgovinski zbornici Slovenije. Menijo, da bodo drugi veledrogeristi ostali v neenakopravnem konkurenčnem položaju, omejeno pa bo tudi zagotavljanje strokovnosti in neodvisnosti lekarniškega dela.