Pri reševanju problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov - t. i. gudronske jame - v mariborskem naselju Studenci, kjer je že desetletja zakopanih – po predvidevanjih – do 22 ton kislega gudrona, to je odpadne snovi iz predelave odpadnih olj z žvepleno kislino, je po več letih prizadevanj in pozivov vendarle prišlo do premika. Ker pa so nekateri posegi predvideni na zasebnih zemljiščih, vodstvo mestne četrti in občina pozivata lastnike teh zemljišč k čimprejšnji oddaji soglasja.

Nevarnost razlitja gudrona je vse bolj pereča, kajti naselje Studenci se zaradi številnih novogradenj hitro širi. V vročih poletnih mesecih pa se nevarna snov prebije tudi na površje, pravi predsednik sveta mestne četrti Matej Vodopivec:

"Največja nevarnost za ves Maribor pa je, da leži gudronska jama na vodovarstvenem območju, podtalnica pa je povezana tudi z Vrbanskim platojem."

Kjer je osrednje črpališče Mariborskega vodovoda. Podtalnica s Studencev sicer ni glavni vir napajanja, jo pa za zalivanje pridelkov uporabljajo tudi lastniki vrtov. K pozivom k sanaciji se tako pridružuje tudi direktor vodovoda Miran Jug:

"Trenutno ne opažamo vplivov na vodne vire, a ker je to pod zemljo in ne vemo, v kakšnem stanju, je vsekako zelo, zelo nujno, da se ta zadeva čim prej sanira."

Država je po več letih pozivov in pogajanj zdaj pristala na izvedbo meritev, ki bi trajale eno leto. Ker je veliko zemljišč, na katerih bi izvedli vrtine, v zasebni lasti, predsednik sveta mestne četrti zato poziva lastnike k oddaji potrebnega soglasja:

"Območje, kjer to izteka in vidiš ta smrad in črne lepljive luže na površini zemlje, veš, da se nekaj dogaja. V kolikor smo tako daleč prišli, bi še dvakrat, trikrat, desetkrat apeliral, naj pristopijo zraven, dajmo to rešit in nikoli več vas ne bo nihče prosil za vrtino."

Od 16 potrebnih soglasij so za zdaj prejeli le eno. Pri prizadevanjih sodeluje tudi mariborska občina, na mestni četrti pa so na voljo za podrobnejša pojasnila.