
Mariborski občini bi lahko kmalu uspel velik preobrat pri financiranju najobsežnejšega projekta – gradnje Centra Rotovž, ki bo postal eden izmed stebrov kulture v Mariboru in državi. Projekt se je podražil že za več kot polovico. Potem ko finančni zagati dolgo ni bilo videti izhoda, pa bi lahko financiranje skoraj celotnega projekta zdaj prevzeli država in Evropska unija.
Gradnja Centra Rotovž javnost že dolgo razburja z zamiki in podražitvami. Prvotna vrednost je narasla s 25 že na okoli 40 milijonov evrov. Država je projekt sprva sofinancirala z 9,6 milijona evrov, nato pa našla še 6,4 milijona evropskih sredstev – skupno 16 milijonov. Preostanek je odpadlo na mariborsko občino, ki je napovedala obsežno zadolževanje. Po dolgotrajnih pogajanjih pa bi se naj vendarle zgodil preobrat – župan Saše Arsenovič si na podlagi dogovorov obeta, da bo vlada prihodnji četrtek ob obisku Maribora potrdila spremembo programa evropske kohezijske politike:
"Na strani Slovenije je bilo vse narejeno za to, da bo center Rotovž prepoznan za strateško investicijo Slovenije, s čimer se bo proračun razbremenil še za dodatnih 21 milijonov, kar bo dalo nam priložnost, da bomo lahko mesto razvijali naprej, pomeni približno 30 milijonov manj kreditov."
Izplačilo tako obsežnih evropskih sredstev mora potrditi še Evropska komisija. To pa bi pomenilo, da bi država in EU prevzeli večino finančnega bremena. Občina pa bi preostanek sredstev namenila v ureditev kulturnega centra v nekdanji Mariborski tekstilni tovarni, ter v projekte na področju izobraževanja in bivanja:
"Naredili smo analizo vrtcev. Izgradnja torej enega vrtca namesto štirih manjših, in to na treh ali štirih lokacijah. Že od denarja, ki smo ga dobili od davka na loterijski dobitek, se pripravljamo na projekt Osnovne šole Studenci. Preučujemo pa tudi možnosti za stanovanjsko gradnjo,"
pojasni župan Arsenovič.
