Turisti se vračajo v Maribor. Število prenočitev in obiskov se približuje predpandemični ravni in tako je tukajšnji Zavod za turizem julija poročal o zelo spodbudnih številkah. Potem ko so še julija lani poročali o manj kot 40 tisoč prenočitvah, so jih letos zabeležili 54 tisoč.

Maribor je julija obiskalo 61 odstotkov več turistov kot lani. V prvih sedmih mesecih je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani rast turističnih prihodov 128-odstotna. Za 159 odstotkov se je povečalo število prenočitev. Julija so našteli 32.600 turističnih prihodov in 54 tisoč nočitev. Direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc meni, da so rezultati spodbudni: »Številke iz meseca v mesec naraščajo. Lani smo imeli v celem letu toliko nočitev kot letos v sedmih mesecih. S tem se približujemo številkam iz leta 2019, za katere smo sicer predvideli, da jih bomo dosegli v petih letih. Kot kaže, pa so razmere tako ugodne, da se ne samo v Mariboru, ampak po vsej Sloveniji trg odpira in turisti se vračajo. Smo že na skoraj 90-ih odstotkih tistih številk.«

Letno statistiko slabšajo zimski, še v primež koronskih omejitev ujeti meseci, so pa do vključno julija 84 odstotkov prenočitev ustvarili tuji gosti. In če je povprečen turist lani v Mariboru bival 2,7 dne, je v prvih sedmih mesecih letos povprečje 2,3. »Po nočitvah so poletni meseci absolutno favoriti, vendar je takrat doba bivanja krajša. Treba je upoštevati celoletno številko, ki je povsem primerljiva z drugimi mesti. Moramo vedeti, da ne gre za zdraviliški turizem, morje ali drugo destinacijo – tu gre za mestni turizem in za Gradec, Dunaj, Ljubljano in Zagreb so te številke povsem primerljive.«

Glede na podatke tukajšnjega Zavoda za turizem se za prenočevanje najpogosteje odločijo turisti iz Nemčije, Poljske, Češke, Nizozemske in Avstrije. Ti so jih julija ustvarili 93 odstotkov. »Glede na to, kar povedo obiskovalci, smo prav toliko oddaljeni od njihovih začetnih destinacij, da si v Sloveniji spočijejo. Seveda najpogosteje obiščejo Bled, Postojno in morje, pa tudi druga mesta in Maribor ni izjema, zato smo izredno zadovoljni.« Še vedno ni veliko turistov iz azijskih držav, kar po besedah Struca poročajo tudi drugod: »Letos se pozna, da ni toliko italijanskih gostov kot v preteklih letih, prav v avgustu, ko imajo počitnice. To opažamo tako v Mariboru kot Ljubljani, ampak očitno je situacija v Italiji takšna, da ne potujejo in ostajajo doma. Predvsem je treba upoštevati ekonomsko stanje, kako močno nakupovalno košarico imajo in seveda to, da je Italija utrpela kar velik udarec pandemije.«

Več obiskovalcev beležijo v Turistično informacijskem centru ob Frančiškanski cerkvi in Hiši Stare trte, ki ostaja najbolj obiskana znamenitost. To potrjujeta direktor in turistična informatorka Nataša Jančar, ki dodaja: »Sprašujejo še po dobri kulinariki, vinskih cestah in doživetjih, pa tudi aktivnostih za družine in drugih aktivnosti v naravi, kot sta kolesarjenje in pohodništvo.«

Kar pa so potrdili tudi naključni mimoidoči. Naši sogovorniki so bili turisti iz bližjih držav. Naključni mimoidoči, ki so se v večji meri kot lokalni prebivalci sprehajali po mestu in občudovali pročelja stavb. Večini je skupen krajši čas bivanja. V mesto so prišli brez ali z jasnim ciljem in predvideno potjo.

Srečali smo organizirane skupine. Državljane Italije, katerih avtobus je poskrbel za manjši zastoj na že tako težje prehodnem Lentu; pa mlade družine, pare in starejše, med drugim iz Nizozemske, Poljske, Češke, Hrvaške, Avstrije in Nemčije.

Zakaj so se odločili za ogled Maribora? Kaj imata po mnenju nizozemskega turista skupnega Maribor in Berlin? Prisluhnite: