Foto: MMC/Ana Svenšek

Lastnikom parkirišč na Lentu povzroča težave režim vožnje, ki ga je občina uveljavila po obnovi dravskega nabrežja in vzpostavitve cone za pešce.

Tako nam je pisala poslušalka:

"Promet in parkiranje, izkušnje iz prakse. V garažni hiši na Lentu imamo 2x lastno parkirno mesto, zaradi prometne ureditve je dostop omogočen samo z dovolilnico in na registrsko tablico. Sedaj, če dobim obisk ali odstopim svoj parking sorodniku, znancu, prijatelju za par dni, je posebna procedura. Urediti moram najemno pogodbo, oddati vlogo za dostop, počakati sklep in vnesti registrsko. Po novem tudi s svojo lastnino ne moremo prosto razpolagati. V soboto je parkiranje plačljivo za moje sorodnike, ker jih žal ne morem spustiti na primer z daljincem ali preko gsm-a na lastno parkirišče. Kdo je sedaj tukaj malo siten in čuden?"

Prosili smo tudi za pojasnila Mestne občine Maribor, od koder sporočajo:

"Pravila, pogoje in način vstopa v varovana območja skupnega prometnega prostora določa Odlok o urejanju prometa. Ta v svojem 34. členu določa, da smejo v varovana območja skupnega prometnega prostora zapeljati vozila lastnikov ali najemnikov garaž in parkirnih mest in jim je omogočen 24 urni dostop vse dni v tednu. Za dostop se izda dovoljenje na podlagi vloge, kjer se predloži kopijo prometnega dovoljenja, iz katere izhaja, da je vlagatelj tudi upravičenec za dostop s lastnim vozilom, kar dokazuje tudi z dokazilom o lastništvu parkirnega prostora oziroma garaže. Za dostop se izda vlagatelju tudi dovolilnica, ki je vezana izključno na lastniško vozilo.

V mestnih središčih je javni interes in javna korist, ki jo ima skupnost s tem, da je določeno območje omejeno za promet, nad prizadetostjo lastninske pravice, ki jo imajo posamezni stanovalci ali najemniki stanovanj oziroma parkirnih mest. V praksi se namreč izkaže, da oblike prostega vstopa vozil v zaprta območja (npr. prosto spuščanje vozil tretjih oseb s strani lastnikov parkirnih prostorov) vedno povzročijo kršitve, nepravilno parkiranje in vodijo v izničenje ciljev, ki jih zasleduje omejevanje prometa v mestnih središčih. Tudi po sodni praksi Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS (na primeru prometnega režima v središču Ljubljane) je bilo potrjeno, da morajo ljudje, ki živijo v povezani skupnosti, nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti.

Mestna občina Maribor ima v zaprtih območjih omejenega prometa vzpostavljen primerljiv prometni režim, kot ga imajo druga podobna mesta, ki na eni strani zagotavlja dostopnost lastnikom ali najemnikom stanovanj oziroma parkirnih prostorov, istočasno pa zahteva sledljivost vozil, ki jim je takšen dostop omogočen. Zaradi vsega navedenega ni mogoče dovoliti prostega vstopa vozilom brez vnaprejšnje registracije, saj bi to vodilo v izničenje ciljev, ki jih takšna ureditev zasleduje.«