Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo javni razpis za podelitev 30-letnih koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov. Predvideni lokaciji sta ob Celju še Ljubljana in Maribor. Za postavitev objekta za energetsko izrabo odpadkov si prizadeva tudi mariborska občina, ki si želi tako omiliti dve težavi: odpadkov omilila dve težavi: vse dražji izvoz odpadkov in vse dražje ogrevanje.

Razpis za gradnjo sežigalnice je dolgo pričakovan, a prinaša tudi veliko neznank, pravi direktor mariborske Snage Vito Martinčič:

"Razpis je bolj fokusiran na same obratovalne pogoje in določitev cene v času dolovanja, zelo nejasno pa razpis obravnava samo izgradnjo tehnologije in sistem financiranja ter kaj bo končni odraz vsega tega projekta."

Zato pravkar izbirajo izvajalca, ki bo pripravil študijo izvedljivosti:

"Moramo zavarovati javna podjetja, interese občine in občanov, v smislu, da bo izbrana res v tem trenutku nesporno najboljša tehnologija. In v kolikor bo iz razpisa sledilo, da ne moremo zagotoviti kriterijev za ekonomsko uspešno delovanje obrata, pa se lahko zgodi, da se razpisa ne bomo udeležili. "

Največji zalogaj so prav stroški. Uradne ocene investicijske vrednosti še ni, v javnosti pa so se že pojavile številke od 50 do 60 milijonov evrov in več. Direktor Energetike Maribor Jože Hebar:

"Zagotovo bi bili zelo veseli, če bi za opravljanje obvezne državne javne gospodarske službe dobili sofinanciranje države, bomo pa zelo verjetno morali iskati financiranje na trgu."

Tu pa so še druge neznanke. Kar dobro tretjino obsega obdelave naj bi sproti določalo ministrstvo, kar predstavlja poslovno tveganje. Del javnosti in politike pa skrbi tudi predvidena lokacija -- na Teznu -- in vpliv sežigalnice na okolje. Pristojni zato obljubljajo uporabo najsodobnejših tehnologij in vključitev javnosti. Rok za prijavo na razpis je 9. februar prihodnje leto, a se lahko še podaljša, sežigalnico pa bo treba nato postaviti v roku največ 7 let.