Obraz meseca marca je postala sociologinja, novinarka in pisateljica iz Maribora Danaja Lorenčič, ki je pred kratkim izdala svojo tretjo knjigo, V iskanju izgubljenega jaza.Zdaj pa vas vabimo, da glasujete za obraz meseca aprila.

Gost prve oddaje Obrazi sosednje ulice v aprilu je bil Drago Završnik. Njegovo ime je v Mariboru sinonim za teniški klub, in to ŽTK - Železničarski teniški klub Maribor. Letos je po dobrih dveh desetletjih in izjemnih uspehih odložil funkcijo predsednika kluba:

»Res je, da so bili malo začudeni, ker me poznajo in vedo, kako sem še vitalen. Ampak sem rekel, da če sem bistveno pomladil trenerski kader, je zdaj čas, da nekaj spremenimo tudi na predsedniškem mestu. Naslednja leta bom sicer še z veseljem pomagal, sem tudi član upravnega odbora ŽTK-ja, ostal pa sem tudi član upravnega odbora Teniške zveze Slovenije, kjer je tudi zelo ozka ekipa in sem tudi predsednik ene od pomembnih komisij na slovenskem nivoju. Tako da iz tenisa se ne bom umaknil, nameravam pa malo več sam igrati tenis, pa igro spraviti na višji nivo. Kolegi me sicer malo z nezaupanjem gledajo, ampak počasi že vidijo, saj že kakšna dva meseca delam na sebi.«

Gostja druge oddaje Obrazi sosednje ulice v mesecu aprilu je bila 27-letna Vanesa Korže iz Poljčan, sociologinja, ki ji je Mladinski svet Slovenije nedavno izročil nagrado za najboljše magistrsko delo s področja mladih. V magistrski nalogi je obravnavala povezanost določenih dejavnikov in stališč mladih v Jugovzhodni Evropi z nacionalizmom in evroskepticizmom. Sicer pa je Vanesin študij močno zaznamoval tudi čas epidemije koronavirusa:

»V Mariboru je študij na daljavo potekal prek MS Teams aplikacije. Velikokrat je bilo tako, da je bilo veliko prepuščeno samokontroli študentov, ker profesorji večinoma niso zahtevali, da bi morali imeti med predavanji vklopljeno kamero. Sicer sem, takšna, kakršna sem, iskreno spremljala vsa predavanja in si delala zapiske, ampak res si imel občutek, kot da si sam doma, nisi imel občutka, da si povezan s sošolci, da živiš študentsko življenje. Jaz sem tudi diplomirala na daljavo in je res grozen občutek, ko sediš sam v svoji sobi in dobiš obvestilo po elektronski pošti, da si zaključil vse svoje obveznosti in da si končal študij. Prav zaradi tega mi je toliko več pomenil študij na drugi stopnji in podelitev magistrske listine v živo ob prisotnosti družinskih članov in tudi cenim vse izkušnje, ki sem jih doživela na drugi stopnji študija vključno z Erasmus izmenjavo v tujini.«

Tretjo soboto v aprilu smo se v oddaji Obrazi sosednje ulice pogovarjali s Katjo Stajnko, ki je tudi mama sina avtista. Svoje soočanje z diagnozo mlajšega sina je prelila na papir in izdala knjigo Krožišča avtizma. V njej razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Je tudi učiteljica razrednega pouka in strastna nogometna navijačica:

»Jaz za sebe mislim, da sem stroga, meni je bilo vedno očitano, da sem stroga, že na faksu, ko smo imeli nastope, so mi rekli, da sem prestroga. Ko pa moje učence vprašam, pa vedno rečejo, ne, super ste. Dobro, vprašanje, če bi učenci to povedali, ali pa, bi rekli strogi ste, preveč zahtevate, ali pa bi tudi starši to povedati, ne vem. Ampak vedno poskušam učencem dati občutek, ne da sem njihova prijateljica, ampak da se lahko vedno obrnejo name. Tudi s fintami – pogovarjamo se tudi o nogometu, pogovarjamo se o temah, o katerih se niso navajeni pogovarjati z učitelji, pardon z učiteljicami. Na takšen način poskušam pristopiti, zelo so veseli, ko omenim nogomet.«

V zadnji aprilski oddaji Obrazi sosednje ulice pa ste lahko spoznali predsednika Potapljaškega društva Maribor Jureta Šego. Pripovedoval je o tradiciji potapljaštva v mestu, o prigodah pod vodo, v luči potapljaških ekoloških akcij, ki jih društvo pripravlja že več kot 30 let, pa tudi o skrbi za bolj čisto reko Dravo:

»Mi zelo radi s ponosom rečemo, da resne potapljaške nesreče ali nesreče, ki bi bila posledica potapljanja, v klubu še nismo imeli. Osebno sem sicer nekaj takih izkušenj že imel s sopotapljači, tako s scuba opremo, kot na dah. Stvari lahko namreč hitro postanejo resne, to pa se preprečuje na način, ki se ga poslužujemo tudi mi in sicer da imamo konstantne vaje, usposabljanja, šolanja in mi v klubu že nekaj let za vse naše člane prakticiramo redno tedensko vadbo. Pozimi v bazenu, Pristan je s svojo globino zato še posebej primeren, sicer pa izvajamo celo zimo potapljanje v Dravi. Vse z namenom, da so vsi potapljači ves čas čim bolj v stiku s tem dogajanjem.«

V celoti lahko oddaje poslušate tukaj.