Obraz meseca januarja je postala Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Zdaj pa vas vabimo, da glasujete za obraz meseca februarja.

Na prvo februarsko soboto, dan pred kulturnim praznikom, smo pred mikrofon povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.

»Dokončanje Centra Rotovž je po zdajšnjih načrtih predvideno ob koncu tega leta, ko bi naj zaživela mestna hiša kulture, ki bo združevala tri entitete: poleg osrednje enote Mariborske knjižnice še galerijo in mestni kino. Znotraj tega kulturnega kompleksa bo knjižnica dobila štiri do petkrat večje prostore, kot jih je imela prej, prostorske kapacitete bodo torej bistveno boljše, pa tudi oprema bo omogočala nadgradnjo tega, kar delamo zdaj in razvoj novih stvari. Tako da izgradnja nove enote pomeni tudi za knjižnično mrežo nek korak naprej, saj bo osrednja enota lahko sevala razvojne premike tudi po mreži.«

Drugo soboto v februarju je bila gostja oddaje Obrazi sosedne ulice Nina Krašovec, vodja doživljajskega igrišča, ki že 15 let deluje v Malem betnavskem gozdu v Mariboru. Povedala je več o tem, kakšna pravila veljajo v doživljajskem igrišču in zakaj v sodobni družbi potrebujemo takšne prostore, kjer se lahko družijo tudi starši:

»Doživljajsko igrišče je varen prostor, ki ponuja neskončno priložnosti za igro. To bi bila najbolj kratka definicija, kaj to igrišče je. In tudi na prvi pogled, mimoidoči, ki kukajo skozi ograjo, lahko opazijo precej igralnih struktur, ogromno igrač, tudi takšnih, ki na prvi pogled odraslim ne delujejo kot igrače, pa vseeno ponujajo iztočnice za igro najmlajših. Igrišče je postavljeno tako, da odgovarja na potrebe po igri vseh starostnih skupin v otroštvu in v mladostništvu. Odraslim pa ponuja prostor za druženje, povezovanje in razvoj sodelovanja.«

Tretjo soboto v februarju ste lahko v oddaji Obrazi sosednje ulice spoznali Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru z njim smo se med drugim vrnili čisto na začetek, ko je Ivo Mojzer kot majhen deček poslušal Radio Luxembourg, slišal Ringa Starra za bobni in prav tam začutil prvo, odločilno ljubezen do ritma.

»Vem, da sem imel malo sobico na Koroški, pa tudi en majhen tranzistor, ki mi ga je enkrat prinesel stric. In potem sem slišal, da ljudje iščejo Radio Luxembourg, povedali so mi prijatelji in sošolci, da so zdaj Beatlesi začeli, pa Love me do, pa She loves you ... In tako sem ponoči našel ta Radio Luxembourg in takrat je v moji glavi nekaj naredilo klik, mami sem vzel dve kuhalnici, se pokril z brisačami, da ne bi bil preglasen in sem pod odejo zvečer poslušal Radio Luxembourg in se točno spomnim, kako sem začel tolči s kuhalnicami tisti prvi ritem. To me je tako navdušilo, takrat sem se dobesedno zaljubil v Beatlese.«

V zadnji oddaji Obrazi sosednje ulice v mesecu februarju pa smo gostili Mojco Potrč, ki je otroštvo preživela blizu Kostanjevice pri Krki, nato pa jo je ljubezen pripeljala v Ruše. Vse življenje jo spremljata petje in ples, zdaj pa je med drugim tudi mednarodna strelska sodnica. Kaj pa jo je pripeljalo v strelski šport?

»To je bila praktična rešitev, namreč moj mož je v strelstvu, oba moja otroka sta v strelstvu, jaz pa sama, razen tega, da sem živela na kmetiji in da je bil moj dedek lovec in mi je kdaj pokazal, kako se strelja, nisem bila nikoli tekmovalka. Je pa prišlo do tega, da smo v društvu, Strelskem društvu I. Pohorski bataljon, potrebovali licencirane trenerje in je bilo vprašanje: Mojca, bi šla delati? Ja, ok. Potem smo zavoljo tekmovanja, ki ga organiziramo – ker moramo vedeti, da vsa tekmovanja, ki jih pripravljamo, kot tudi trenažni procesi v društvu so prostovoljni, tako da je bila potreba po sodniški licenci. Greš delati? Grem! Potem se je pojavila potreba, da bi imeli mednarodno sodnico, ker je mednarodni sodnik lahko član žirije. In je bilo vprašanje: Bi šla delati? Pa, bi! In če imaš vse to, bolj razumeš šport, v katerem nisi nikoli sodeloval, drugo pa je, da si lahko upravičeno več z njimi, da nisi samo mama.«

V celoti lahko oddaje poslušate med podcasti.