Obraz meseca februarja je postala Mojca Potrč, med drugim tudi mednarodna strelska sodnica, ki z družino zdaj živi v Rušah.

V prvi oddaji Obrazi sosednje ulice v marcu, dan pred dnevom žena, pa smo gostili Amro Čaplja, ki jo je usoda vojne v Bosni in Hercegovini kot šestletno deklico pripeljala v Maribor, zdaj pa je že dobrih dvajset let nepogrešljiva medicinska sestra v Ambulanti Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico. Kot smo lahko slišali v pogovoru z gostjo, je delo tam zelo posebno:

»Prihajajo vsi ljudje k nam, tujci, Romi, izbrisani ... Potem je pa vse odvisno od statusa. Edino brezdomnih oseb ni več toliko, kot jih je bilo na začetku, ker imajo večinoma vsi urejene socialne pomoči, imajo zavarovanje, tako da mislim, da se svojih osebnih zdravnikov kar poslužujejo. Sicer pa so to takšne zgodbe, za katere misliš, da niso mogoče, dokler jih tam ne slišiš, ker sicer bi rekel, da kaj takega v vsakdanjem življenju ni mogoče. Potem pa vsi, tudi zdravniki, stopimo skupaj in iščemo rešitve. Tako da pomagamo, kolikor se le da. Najbolj pomembno pa je, da jih poslušaš in da se znaš spustiti na njihov nivo, da ne nastopiš prestrogo, da znaš narediti tudi korak nazaj. To te pa naučita čas in praksa.«

Gost druge oddaje Obrazi sosednje ulice v mesecu marcu je bil poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti, pa tudi o tem, kako »obvladljiv« je Maribor z vidika požarne varnosti:

»Lahko rečem, da je moja služba moj hobi in tudi način življenja. V gasilstvu sem cel dan vsak dan. Sploh si ne predstavljam, da tega dela ne bi opravljal, če bi mi kdo rekel, da bi moral iti delati kaj drugega, si ne predstavljam, da bi šel iz tega poklica. To mi je v veselje, rad to delam, konec koncev sem v službi poklicni, doma pa prostovoljni gasilec. Lahko rečem, da je Maribor kar ogroženo mesto. Naseljeno je z večjim številom ljudi, veliko je stolpnic, kar pomeni več možnosti za požare v višjih nadstropjih, ki so praviloma hujši, kot požari pritličju, kar velja tudi za kletne požare. Poleg tega pa je tukaj ogromno industrije in to takšne, pri kateri lahko pride do večjih požarov.«

Tretjo soboto v marcu smo se v oddaji Obrazi sosednje ulice pogovarjali z vodjo sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji Podravje Maribor Karmen Razlag. Z njo smo govorili o tem, da Štajerska postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija – ne le v Sloveniji, ampak tudi širše.

»Močna povezanost, vsi nazivi, ki jih Destinacija Štajerska – tako Maribor, Ptuj, kot tudi Jeruzalem – prejema, so tista popotnica za mednarodno prepoznavnost in večji obisk. Vsekakor pa si ne bi želeli prevelikega obiska, tako da je tukaj zelo pomembno upravljanje destinacije. Zagotovo pa nismo več zanemarljivi, ker smo res povezani, smo močni in se nas vidi. In to je v zadnjem obdobju prepoznalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki pripravlja model regijskih destinacij, v katerem je bila Štajerska prepoznana kot ena izmed regijskih destinacij.«

Četrto soboto v marcu pa ste lahko v oddaji Obrazi sosednje ulice spoznali sociologa, publicista in raziskovalca dr. Urbana Vehovarja. Kot sociolog se med drugim ukvarja s korupcijo v družbi in z etiko, in tudi s slovensko družbo na splošno. V pogovoru je med drugim opozoril, da polarizacija med Slovenci ni nekaj novega:

»Kar se je meni zdelo iz zgodovinskega vidika izjemno pomembo in kar lahko potegnemo do našega časa, je to, da je slovenska družba grozljivo razcepljena. V Sloveniji to traja res že dolgo, spomnite se razcepa med staroslovenci in mladoslovenci, ki se kasneje prevede v kulturni boj, kulturkampf, spor med sekularno državo in cerkvijo. Potem pride čas druge svetovne vojne, spor med recimo levo frakcijo in tistim, kar velja za katolicizem, in je tukaj strašen spor, ki se propagira, torej spor proti cerkvi ali desnici, kot neka absolutna vrednota. In ta spor se pri nas vleče vse do danes, kar je bilo očitno tudi na volitvah. Kar pa je zame pomembno, je to, da ta družba pride do točke, ko bo začela govoriti, kaj pa je dobro za vse nas. Vse spore in polarizacijo moramo nujno ublažiti. Ni je družbe, v katerih ne bi bilo sporov, vsaka družba je lahko razcepljena. Ampak mi ne moremo pri tem vztrajati 160 let, moramo začeti govoriti o tem, kaj je naše skupno dobro.«

V celoti lahko oddaje poslušate med podcasti.