Iskanje
1052 posnetkov
119 člankov
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 11. 12. 2025
Prva na slovenskem pridelana penina Raziskovalec preteklosti Celja Kipar, risar in ilustrator 10. decembra 1923 je v Ljubljani rojeni slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl v Stockholmu prejel Nobelovo nagrado za kemijo, in sicer za razvoj nove metode pri kvantitativni organski mikroanalizi. Pregl velja za prvega in doslej edinega znanstvenika slovenskega rodu, ki je samostojno prejel to nagrado. Njegova spoznanja so vplivala na razvoj naravoslovnih ved, v Združenih državah pa je njegova metoda vodila k raziskavam nukleinskih kislin in posredno genetike.
6 min • 10. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 10. 12. 2025
Filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Organizator pediatrične dejavnosti Upravnica Radia Slovensko primorje in filmska kritičarka Eden izmed najboljših slovenskih fotografov Josip Pelikan je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil pred 140 leti v Trbižu.
5 min • 09. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 09. 12. 2025
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Radijska športna legenda Na današnji dan pred 80 leti je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Leta 1946 se je tržaška slovenska postaja osamosvojila. Do leta 1954 je delovala pod zavezniško vojaško upravo, od takrat pa deluje v sklopu italijanske državne radiotelevizije RAI oziroma njenega deželnega sedeža za Furlanijo - Julijsko krajino (FJK).
6 min • 08. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
4 min • 08. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 07. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 06. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 05. 12. 2025
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
5 min • 04. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 04. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 03. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 02. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
4 min • 01. 12. 2025
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
7 min • 30. 11. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 30. 11. 2025
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov Priznani literarni in gledališki publicist Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.
7 min • 29. 11. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
4 min • 29. 11. 2025
Igralka, zapisana radiu Dolga in naporna pot do slovenske univerze Mojstrica obmorskih motivov in figur Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« v Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vsej tedanji Jugoslaviji.
6 min • 28. 11. 2025
