Iskanje
1052 posnetkov
119 člankov
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 07. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 06. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 05. 12. 2025
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
5 min • 04. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 04. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 03. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 02. 12. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
4 min • 01. 12. 2025
Osamljen nosilec krščanskosocialne misli Arhitekt in vsestranski oblikovalec Študija o jezikovnih in družbeno-ekonomskih vidikih Kanalske doline Učitelj Koloman Kvas je po šolanju v domačem kraju leta 1804 postal dijak mariborske klasične gimnazije – bil je sošolec Antona Krempla in ves čas odličnjak. Pozneje je v Gradcu obiskoval licej in študij prava. Ko je bilo po bolezni Janeza Primca in skoraj desetih letih nezasedenosti katedre za slovenski jezik na graškem liceju leta 1823 znova razpisano mesto slavista, so (26. 3. 1823) sprejeli Kvasa, ki je postal najprej začasni in po natečaju leta 1834 stalni profesor. Za to mesto se je tedaj potegovalo 14 prosilcev, med njimi Anton Murko, Franc Miklošič in Oroslav Caf. Kvas je pomagal do znanja slovenskega jezika predvsem štajerskim Slovencem, ki so pozneje službovali kot duhovniki, notarji, uradniki in učitelji. Učitelj Koloman Kvas, ki je bil leta 1848 nekaj časa tudi predsednik graškega društva Slovenija, se je rodil leta 1790 na Rožičkem vrhu pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
7 min • 30. 11. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 30. 11. 2025
Tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov Priznani literarni in gledališki publicist Avnojska pobuda za drugačno Jugoslavijo Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od leta 1935 do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti. France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.
7 min • 29. 11. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
4 min • 29. 11. 2025
Igralka, zapisana radiu Dolga in naporna pot do slovenske univerze Mojstrica obmorskih motivov in figur Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, dnevom republike. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem Kozolcu, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« v Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vsej tedanji Jugoslaviji.
6 min • 28. 11. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 28. 11. 2025
Sodelavec velikih slovaropiscev Zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Povojna vsakdanjost kot literarni motiv Leta 1991 so v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Inštitutu Jožef Štefan v sklopu raziskovalnega projekta postavitve prvega evropskega akademskega in raziskovalnega računalniškega omrežja vzpostavili prvo internetno povezavo v Sloveniji. Prva povezava po internetnem protokolu je stekla po tem, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Za uradni datum prihoda prve internetne povezave v Slovenijo zato velja 27. november 1991, ko so bili paketki IP iz Ljubljane sprejeti v usmerjevalniku na Inštitutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu.
6 min • 27. 11. 2025
Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
8 min • 27. 11. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 27. 11. 2025
Pravnik in organizator slovenskega planinstva Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva Eden izmed začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru 26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Oba z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli pred 70 leti (1955) na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu. V kategoriji instrumentalnih skladb je zasedla prvo mesto.
7 min • 26. 11. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 26. 11. 2025
Ustanovitelj štipendijskega sklada za slovenske dijake Voda v Gruberjev prekop Pomembno ime slovenske umetnostne zgodovine 25. november leta 1909 štejemo za začetek slovenskega letalstva, saj je na ta dan Edvard Rusjan na Malih Rojcah med Štandrežem in Novo Gorico opravil prvi polet z doma izdelanim letalom Eda-1. Rusjan se je z letalom dvignil dva metra visoko in poletel 60 metrov daleč. Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz te pa je nastalo njuno prvo letalo. Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako "Eda"; z vsemi je létal, dokler jih ni po večini razbil. Smrtno se je ponesrečil januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
8 min • 25. 11. 2025
