Iskanje
521 prispevkov
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 21. 05. 2025
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva Klarinetist in glasbeni pedagog Pravnik Anton Globočnik je od leta 1848 delal v sodstvu, med drugim na mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani, Osijeku, Subotici in Čakovcu. V Postojni je bil od leta 1863 okrajni predstojnik, pozneje okrajni glavar in svetnik deželne vlade v Ljubljani. Politično je začel delovati že mlad in je sodeloval v gibanju za politično združitev Slovencev; bil je tudi eden izmed avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je leta 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi in dosegel, da se je kongres izrekel za slovenski narodnopolitični program. Kot postojnski glavar je skrbel za razvoj cestnega omrežja in pogozdovanje Krasa, izboljšanje razmer v šolstvu in uveljavitev Postojnske jame v svetu. Pravnik in narodni delavec Anton Globočnik plemeniti Sorodolski se je rodil pred 100 leti (1825) v Železnikih.
7 min • 20. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 20. 05. 2025
Škofijski sedeži so se preselili ob Dravi navzdol Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu Vračanje vojaštva in beguncev iz Koroške v Slovenijo Leta 1580 je Karel Habsburški, vladar Notranjeavstrijskih dežel in pozneje ustanovitelj graške univerze, od tržaškega škofa Coretta kupil posestvo Lipica s kobilarno kraških konj. Izbira samega kraja in časa ni bila naključna. Že v antiki je bila tam razvita konjereja, potomci konj iz teh krajev pa so bili tudi v srednjem veku cenjeni kot odlični turnirski konji. Sprva je bila naloga Lipice oskrba Karlove prestolnice – Gradca – z elegantnimi jahalnimi in voznimi konji. Kobilarna Lipica velja za najstarejšo nepretrgano delujočo kobilarno na svetu, čeprav so njene konje vzrejali tudi drugod, saj so se zaradi vojnih in drugih nevarnosti pogosto selili ali pa bili zaradi bližine vojaških operacij odpeljani. Njeno novejše obdobje se je začelo leta 1947, ko je po umiku zavezniških sil postala del ozemlja Federativne ljudske republike Jugoslavije in so ji dodelili 11 konj iz črede, ki so jo med vojno v Lipici zaplenili Nemci.
6 min • 19. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 19. 05. 2025
Prvi požarni red v slovenščini Pomembno ime naše opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah Od 17. do 19. maja leta 1996 se je v Sloveniji mudil papež Janez Pavel II. Z obiskom je zaznamoval 1250. obletnico krščanstva pri nas. Z verniki se je srečal na hipodromu v Stožicah, v Postojni in na mariborskem letališču. Prvi izmed dveh papeževih obiskov je ostal v spominu tudi po izrečenem prav na današnji dan med srečanjem z mladimi na postojnskem letališču, na katerem ga je poslušalo približno 70 tisoč ljudi. Prav takrat in tam je Janez Pavel II. praznoval svoj 76. rojstni dan. Med prvim obiskom je imel v Sloveniji osem javnih nagovorov.
4 min • 18. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 18. 05. 2025
Vodilni slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog Ekonomist in politik Janez Drnovšek se je po opravljenem doktoratu na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru posvetil bančništvu. Meteorsko politično pot je za tedanje čase začel dokaj neobičajno. Volitve slovenskega kandidata za člana predsedstva Jugoslavije so bile leta 1989 pomembna, čeprav še nestrankarska pridobitev porajajočega se političnega pluralizma. Z dolgoletnimi izkušnjami predsednika Gospodarske zbornice je za nespornega favorita veljal Marko Bulc, vendar je bil 'presenetljivo' izvoljen tedaj 49-letni Janez Drnovšek, ki je po izvolitvi avtomatično – za eno leto – postal predsednik kolektivnega predsedstva socialistične Jugoslavije in predsedujoči mednarodnega gibanja neuvrščenih. Julija 1991 je prepričeval člane zveznega predsedstva, naj podprejo umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije, kar se je dobre tri mesece pozneje tudi zgodilo.
6 min • 17. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 17. 05. 2025
Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Kariera dolgoletne sopranistke osrednje operne hiše Ukinitev slovenske partizanske vojske Krompir, ki skupaj s pšenico, rižem in koruzo sodi med štiri najpomembnejše poljščine, so v Andih gojili že pred 2500 leti, v Evropo pa so ga v 16. stoletju prinesli Španci. Kljub številnim prednostim se gojenje krompirja dolgo ni udomačilo. Tudi zato je cesarica Marija Terezija 16. maja 1767 izdala ukaz o pridelovanju te vrtnine. S posebno okrožnico je vsem okrožnim glavarstvom v cesarstvu zabičala, da morajo poskrbeti za čim uspešnejšo izvedbo te dvorne uredbe, pri tem pa jih je opomnila, da ga v nekaterih nemških deželah in na Češkem več sto tisoč prebivalcev že veliko pridela. V uredbi je bilo v osmih obširnih odstavkih razloženo vse tisto, kar je treba vedeti o krompirju. Ta uredba je seveda veljala tudi za Kranjsko in druge predele sedanje Slovenije. Pridelava krompirja, ki se ga da ob pravilnem skladiščenju ohraniti več mesecev, je tudi v našem okolju preprečila lakoto, ki bi bila sicer posledica slabe letine žit in drugih tradicionalnih poljščin.
5 min • 16. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 16. 05. 2025
Slikar, grafik, ilustrator in oblikovalec Državna pogodba o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije Dan Slovenske vojske Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, graditev pa so zaupali ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan pred 130 leti (1895), v novo poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili 1. novembra naslednje leto.
6 min • 15. 05. 2025
Klasični filolog dr. Anton Dolar se je ob koncu prve svetovne vojne pridružil generalu Rudolfu Maistru in 23. novembra 1918 vodil eno od štirih bojnih skupin, ki so v Mariboru razorožile nemško - avstrijsko mestno varnostno stražo
5 min • 15. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 15. 05. 2025
Ivan Cankar gre na volitve Dramatik in predsednik Društva slovenskih pisateljev »Upokojitev« zadnjih parnih lokomotiv pri nas Leta 1869 so v avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«. Ta dogodek je pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati te predmete: verouk, jezik, računstvo, delno prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let. V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za zgradbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skoraj ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
6 min • 14. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
3 min • 14. 05. 2025
Češki filolog in Slovenci V Gradcu ustanovljeno Slovensko društvo Primorski dnevnik – časopis z bogatim izročilom Vojaška prostovoljka Antonija Javornik je leta 1912 odšla v Srbijo in sodelovala v prvi balkanski vojni; za izkazano junaštvo je dobila čin narednice. Da bi zavarovala sorodnike v Mariboru, je ob začetku prve svetovne vojne spremenila ime in priimek; postala je Natalija Bjelajac. Sodelovala je v cerski in kolubarski bitki in se bojevala na Kajmakčalanu. Bila je dvanajstkrat ranjena. V letih med svetovnima vojnama je v težavnih razmerah živela v Srbiji in Bosni, po okupaciji leta 1941 pa so jo nemške oblasti za devet mesecev zaprle v Beogradu. Antonija Javornik je dobila dvanajst odlikovanj, med njimi tudi Karađorđevo zvezdo, dve zlati medalji za hrabrost, red belega orla z meči in francoski red legije časti. Rodila se je leta 1893 v Mariboru.
5 min • 13. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 13. 05. 2025
Politični voditelj, povezan z Dunajem in Beogradom Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Teoretik in metodik športnega treniranja Pred 510 leti (1515) se je v Bad Urachu rodil vojvoda Krištof Würtemberški, ki velja za enega najpomembnejših podpornikov in mecenov slovenskega protestantskega gibanja. Čeprav je bil katoliško vzgojen, je prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem je bila na Würtemberškem dokončno organizirana protestantska cerkev; bil je tudi osebni prijatelj cesarja Maksimilijana II. Podpiral je tuje protestante, zlasti dijake in pregnance. Zanimanje za Slovence je najbrž vzbudil v njem njegov učitelj Mihael Tiffernus, ki ga je leta 1532 na begu z Dunaja v Mantovo vodil tudi skozi slovenske kraje. Za podporo Primožu Trubarju ga je najbrž pridobil Peter Pavel Vergerij.
7 min • 12. 05. 2025
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
2 min • 12. 05. 2025
